Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zagovornik pravice do samoodločbe naroda
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb
Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Inženir, publicist in politik Dragotin Gustinčič je po opravljeni realki v Gorici in Ljubljani na Dunaju študiral tehniko, v Ženevi pa še naravoslovje. Leta 1910 je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zaradi fašističnega preganjanja je iz Trsta emigriral, sprva na Dunaj, leta 1931 pa v Moskvo. Tam je čez 3 leta napisal delo: Das nationale Problem der Slowenen. Pozneje naj bi ga prepisal in z naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 v Ljubljani izdal Edvard Kardelj. Teza o prepisu ima med slovenskimi zgodovinarji zagovornike in nasprotnike. *Posnetek Je o delu svojega očeta povedal sin Jurij Gustinčič. Gustinčič je v svojem eseju utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitve samostojne slovenske federalne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi čim bolj ustrezala narodnim interesom. Stališče, da Slovenija ne sodi v Jugoslavijo, pač pa je del srednje Evrope je tedaj ne le med komunisti veljalo za heretično in nesprejemljivo. Bil je tudi udeleženec španske državljanske vojne, leta 1943 pa je v Moskvi ubranil disertacijo o zgodovini nacionalnega vprašanja na Balkanu. Po vojni je bil v Ljubljani prvi dekan ekonomske fakultete. Leta 1948 se je odločil za Informbiro in bil izključen iz Komunistične partije. Do marca 1951 je bil na Golem otoku. Šele pol leta pred smrtjo je bil na lastno željo spet sprejet v Zvezo komunistov. Dragotin Gustinčič, ki je svojo kritiko družbenih razmer po drugi svetovni vojni, predvsem pa privilegijev vladajoče elite, drago plačal, se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Gornji Košani v današnji občini Pivka.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
Zgodovinar Miroslav Pahor je pred vojno deloval v tajni protifašistični organizaciji TIGR, maturiral na gimnaziji v Gorici in se nato pridružil partizanom. Leta 1951 je končal študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, opravil bibliotekarski tečaj in se zaposlil kot urednik na Radiu cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje je postal upravnik študijske knjižnice, nato pa je deloval v Piranu; tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe. Zato je po letu 1954 obnovil Mestni muzej, potem pa ga z dolgoletnim delom spreminjal v današnji Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu. *Posnetek Zgodovinar Miroslav Pahor se je rodil pred sto leti (1922.) v Novélu pri Temenici na Krasu.
Arhitekt France Ivanšek je leta 1954 diplomiral z delom »Regionalni načrt Zgornjesavke doline in urbanistični načrt Kranjske Gore«, ki je pomenilo pomembno inovacijo tako po tematiki kot po metodiki. Nato se je šest let izpopolnjeval in delal na Švedskem. Posebno pozornost je posvečal raziskovanju uporabne vrednosti stanovanj, ugotavljanju stanovanjskih navad, problematiki enodružinske stanovanjske zidave in še veliko drugim aktualnim problemom množične graditve stanovanj, ki je bila značilna za obdobje po petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova glavna dela so urbanistični in arhitekturni načrti za ljubljansko sosesko Murgle v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja ter domova za upokojence na Poljanah in v Trnovem v Ljubljani. Po letu 1950 je bil eden izmed ustanoviteljev in urednik revije »Arhitekt«, soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, pobudnik in vodja tečajev »Barva in oblika« na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter ustanovitelj studia Ambient in Plečnikovega sklada. France Ivanšek – tudi dobitnik Plečnikove nagrade – se je rodil pred 100 leti (1922.) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zagovornik pravice do samoodločbe naroda
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb
Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Inženir, publicist in politik Dragotin Gustinčič je po opravljeni realki v Gorici in Ljubljani na Dunaju študiral tehniko, v Ženevi pa še naravoslovje. Leta 1910 je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zaradi fašističnega preganjanja je iz Trsta emigriral, sprva na Dunaj, leta 1931 pa v Moskvo. Tam je čez 3 leta napisal delo: Das nationale Problem der Slowenen. Pozneje naj bi ga prepisal in z naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 v Ljubljani izdal Edvard Kardelj. Teza o prepisu ima med slovenskimi zgodovinarji zagovornike in nasprotnike. *Posnetek Je o delu svojega očeta povedal sin Jurij Gustinčič. Gustinčič je v svojem eseju utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitve samostojne slovenske federalne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi čim bolj ustrezala narodnim interesom. Stališče, da Slovenija ne sodi v Jugoslavijo, pač pa je del srednje Evrope je tedaj ne le med komunisti veljalo za heretično in nesprejemljivo. Bil je tudi udeleženec španske državljanske vojne, leta 1943 pa je v Moskvi ubranil disertacijo o zgodovini nacionalnega vprašanja na Balkanu. Po vojni je bil v Ljubljani prvi dekan ekonomske fakultete. Leta 1948 se je odločil za Informbiro in bil izključen iz Komunistične partije. Do marca 1951 je bil na Golem otoku. Šele pol leta pred smrtjo je bil na lastno željo spet sprejet v Zvezo komunistov. Dragotin Gustinčič, ki je svojo kritiko družbenih razmer po drugi svetovni vojni, predvsem pa privilegijev vladajoče elite, drago plačal, se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Gornji Košani v današnji občini Pivka.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
Zgodovinar Miroslav Pahor je pred vojno deloval v tajni protifašistični organizaciji TIGR, maturiral na gimnaziji v Gorici in se nato pridružil partizanom. Leta 1951 je končal študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, opravil bibliotekarski tečaj in se zaposlil kot urednik na Radiu cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje je postal upravnik študijske knjižnice, nato pa je deloval v Piranu; tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe. Zato je po letu 1954 obnovil Mestni muzej, potem pa ga z dolgoletnim delom spreminjal v današnji Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu. *Posnetek Zgodovinar Miroslav Pahor se je rodil pred sto leti (1922.) v Novélu pri Temenici na Krasu.
Arhitekt France Ivanšek je leta 1954 diplomiral z delom »Regionalni načrt Zgornjesavke doline in urbanistični načrt Kranjske Gore«, ki je pomenilo pomembno inovacijo tako po tematiki kot po metodiki. Nato se je šest let izpopolnjeval in delal na Švedskem. Posebno pozornost je posvečal raziskovanju uporabne vrednosti stanovanj, ugotavljanju stanovanjskih navad, problematiki enodružinske stanovanjske zidave in še veliko drugim aktualnim problemom množične graditve stanovanj, ki je bila značilna za obdobje po petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova glavna dela so urbanistični in arhitekturni načrti za ljubljansko sosesko Murgle v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja ter domova za upokojence na Poljanah in v Trnovem v Ljubljani. Po letu 1950 je bil eden izmed ustanoviteljev in urednik revije »Arhitekt«, soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, pobudnik in vodja tečajev »Barva in oblika« na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter ustanovitelj studia Ambient in Plečnikovega sklada. France Ivanšek – tudi dobitnik Plečnikove nagrade – se je rodil pred 100 leti (1922.) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Neveljaven email naslov