Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zagovornik pravice do samoodločbe naroda
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb
Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Inženir, publicist in politik Dragotin Gustinčič je po opravljeni realki v Gorici in Ljubljani na Dunaju študiral tehniko, v Ženevi pa še naravoslovje. Leta 1910 je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zaradi fašističnega preganjanja je iz Trsta emigriral, sprva na Dunaj, leta 1931 pa v Moskvo. Tam je čez 3 leta napisal delo: Das nationale Problem der Slowenen. Pozneje naj bi ga prepisal in z naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 v Ljubljani izdal Edvard Kardelj. Teza o prepisu ima med slovenskimi zgodovinarji zagovornike in nasprotnike. *Posnetek Je o delu svojega očeta povedal sin Jurij Gustinčič. Gustinčič je v svojem eseju utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitve samostojne slovenske federalne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi čim bolj ustrezala narodnim interesom. Stališče, da Slovenija ne sodi v Jugoslavijo, pač pa je del srednje Evrope je tedaj ne le med komunisti veljalo za heretično in nesprejemljivo. Bil je tudi udeleženec španske državljanske vojne, leta 1943 pa je v Moskvi ubranil disertacijo o zgodovini nacionalnega vprašanja na Balkanu. Po vojni je bil v Ljubljani prvi dekan ekonomske fakultete. Leta 1948 se je odločil za Informbiro in bil izključen iz Komunistične partije. Do marca 1951 je bil na Golem otoku. Šele pol leta pred smrtjo je bil na lastno željo spet sprejet v Zvezo komunistov. Dragotin Gustinčič, ki je svojo kritiko družbenih razmer po drugi svetovni vojni, predvsem pa privilegijev vladajoče elite, drago plačal, se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Gornji Košani v današnji občini Pivka.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
Zgodovinar Miroslav Pahor je pred vojno deloval v tajni protifašistični organizaciji TIGR, maturiral na gimnaziji v Gorici in se nato pridružil partizanom. Leta 1951 je končal študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, opravil bibliotekarski tečaj in se zaposlil kot urednik na Radiu cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje je postal upravnik študijske knjižnice, nato pa je deloval v Piranu; tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe. Zato je po letu 1954 obnovil Mestni muzej, potem pa ga z dolgoletnim delom spreminjal v današnji Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu. *Posnetek Zgodovinar Miroslav Pahor se je rodil pred sto leti (1922.) v Novélu pri Temenici na Krasu.
Arhitekt France Ivanšek je leta 1954 diplomiral z delom »Regionalni načrt Zgornjesavke doline in urbanistični načrt Kranjske Gore«, ki je pomenilo pomembno inovacijo tako po tematiki kot po metodiki. Nato se je šest let izpopolnjeval in delal na Švedskem. Posebno pozornost je posvečal raziskovanju uporabne vrednosti stanovanj, ugotavljanju stanovanjskih navad, problematiki enodružinske stanovanjske zidave in še veliko drugim aktualnim problemom množične graditve stanovanj, ki je bila značilna za obdobje po petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova glavna dela so urbanistični in arhitekturni načrti za ljubljansko sosesko Murgle v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja ter domova za upokojence na Poljanah in v Trnovem v Ljubljani. Po letu 1950 je bil eden izmed ustanoviteljev in urednik revije »Arhitekt«, soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, pobudnik in vodja tečajev »Barva in oblika« na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter ustanovitelj studia Ambient in Plečnikovega sklada. France Ivanšek – tudi dobitnik Plečnikove nagrade – se je rodil pred 100 leti (1922.) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zagovornik pravice do samoodločbe naroda
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb
Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Inženir, publicist in politik Dragotin Gustinčič je po opravljeni realki v Gorici in Ljubljani na Dunaju študiral tehniko, v Ženevi pa še naravoslovje. Leta 1910 je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zaradi fašističnega preganjanja je iz Trsta emigriral, sprva na Dunaj, leta 1931 pa v Moskvo. Tam je čez 3 leta napisal delo: Das nationale Problem der Slowenen. Pozneje naj bi ga prepisal in z naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 v Ljubljani izdal Edvard Kardelj. Teza o prepisu ima med slovenskimi zgodovinarji zagovornike in nasprotnike. *Posnetek Je o delu svojega očeta povedal sin Jurij Gustinčič. Gustinčič je v svojem eseju utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitve samostojne slovenske federalne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi čim bolj ustrezala narodnim interesom. Stališče, da Slovenija ne sodi v Jugoslavijo, pač pa je del srednje Evrope je tedaj ne le med komunisti veljalo za heretično in nesprejemljivo. Bil je tudi udeleženec španske državljanske vojne, leta 1943 pa je v Moskvi ubranil disertacijo o zgodovini nacionalnega vprašanja na Balkanu. Po vojni je bil v Ljubljani prvi dekan ekonomske fakultete. Leta 1948 se je odločil za Informbiro in bil izključen iz Komunistične partije. Do marca 1951 je bil na Golem otoku. Šele pol leta pred smrtjo je bil na lastno željo spet sprejet v Zvezo komunistov. Dragotin Gustinčič, ki je svojo kritiko družbenih razmer po drugi svetovni vojni, predvsem pa privilegijev vladajoče elite, drago plačal, se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Gornji Košani v današnji občini Pivka.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
Zgodovinar Miroslav Pahor je pred vojno deloval v tajni protifašistični organizaciji TIGR, maturiral na gimnaziji v Gorici in se nato pridružil partizanom. Leta 1951 je končal študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, opravil bibliotekarski tečaj in se zaposlil kot urednik na Radiu cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje je postal upravnik študijske knjižnice, nato pa je deloval v Piranu; tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe. Zato je po letu 1954 obnovil Mestni muzej, potem pa ga z dolgoletnim delom spreminjal v današnji Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu. *Posnetek Zgodovinar Miroslav Pahor se je rodil pred sto leti (1922.) v Novélu pri Temenici na Krasu.
Arhitekt France Ivanšek je leta 1954 diplomiral z delom »Regionalni načrt Zgornjesavke doline in urbanistični načrt Kranjske Gore«, ki je pomenilo pomembno inovacijo tako po tematiki kot po metodiki. Nato se je šest let izpopolnjeval in delal na Švedskem. Posebno pozornost je posvečal raziskovanju uporabne vrednosti stanovanj, ugotavljanju stanovanjskih navad, problematiki enodružinske stanovanjske zidave in še veliko drugim aktualnim problemom množične graditve stanovanj, ki je bila značilna za obdobje po petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova glavna dela so urbanistični in arhitekturni načrti za ljubljansko sosesko Murgle v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja ter domova za upokojence na Poljanah in v Trnovem v Ljubljani. Po letu 1950 je bil eden izmed ustanoviteljev in urednik revije »Arhitekt«, soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, pobudnik in vodja tečajev »Barva in oblika« na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter ustanovitelj studia Ambient in Plečnikovega sklada. France Ivanšek – tudi dobitnik Plečnikove nagrade – se je rodil pred 100 leti (1922.) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov