Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zagovornik pravice do samoodločbe naroda
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb
Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Inženir, publicist in politik Dragotin Gustinčič je po opravljeni realki v Gorici in Ljubljani na Dunaju študiral tehniko, v Ženevi pa še naravoslovje. Leta 1910 je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zaradi fašističnega preganjanja je iz Trsta emigriral, sprva na Dunaj, leta 1931 pa v Moskvo. Tam je čez 3 leta napisal delo: Das nationale Problem der Slowenen. Pozneje naj bi ga prepisal in z naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 v Ljubljani izdal Edvard Kardelj. Teza o prepisu ima med slovenskimi zgodovinarji zagovornike in nasprotnike. *Posnetek Je o delu svojega očeta povedal sin Jurij Gustinčič. Gustinčič je v svojem eseju utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitve samostojne slovenske federalne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi čim bolj ustrezala narodnim interesom. Stališče, da Slovenija ne sodi v Jugoslavijo, pač pa je del srednje Evrope je tedaj ne le med komunisti veljalo za heretično in nesprejemljivo. Bil je tudi udeleženec španske državljanske vojne, leta 1943 pa je v Moskvi ubranil disertacijo o zgodovini nacionalnega vprašanja na Balkanu. Po vojni je bil v Ljubljani prvi dekan ekonomske fakultete. Leta 1948 se je odločil za Informbiro in bil izključen iz Komunistične partije. Do marca 1951 je bil na Golem otoku. Šele pol leta pred smrtjo je bil na lastno željo spet sprejet v Zvezo komunistov. Dragotin Gustinčič, ki je svojo kritiko družbenih razmer po drugi svetovni vojni, predvsem pa privilegijev vladajoče elite, drago plačal, se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Gornji Košani v današnji občini Pivka.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
Zgodovinar Miroslav Pahor je pred vojno deloval v tajni protifašistični organizaciji TIGR, maturiral na gimnaziji v Gorici in se nato pridružil partizanom. Leta 1951 je končal študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, opravil bibliotekarski tečaj in se zaposlil kot urednik na Radiu cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje je postal upravnik študijske knjižnice, nato pa je deloval v Piranu; tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe. Zato je po letu 1954 obnovil Mestni muzej, potem pa ga z dolgoletnim delom spreminjal v današnji Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu. *Posnetek Zgodovinar Miroslav Pahor se je rodil pred sto leti (1922.) v Novélu pri Temenici na Krasu.
Arhitekt France Ivanšek je leta 1954 diplomiral z delom »Regionalni načrt Zgornjesavke doline in urbanistični načrt Kranjske Gore«, ki je pomenilo pomembno inovacijo tako po tematiki kot po metodiki. Nato se je šest let izpopolnjeval in delal na Švedskem. Posebno pozornost je posvečal raziskovanju uporabne vrednosti stanovanj, ugotavljanju stanovanjskih navad, problematiki enodružinske stanovanjske zidave in še veliko drugim aktualnim problemom množične graditve stanovanj, ki je bila značilna za obdobje po petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova glavna dela so urbanistični in arhitekturni načrti za ljubljansko sosesko Murgle v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja ter domova za upokojence na Poljanah in v Trnovem v Ljubljani. Po letu 1950 je bil eden izmed ustanoviteljev in urednik revije »Arhitekt«, soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, pobudnik in vodja tečajev »Barva in oblika« na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter ustanovitelj studia Ambient in Plečnikovega sklada. France Ivanšek – tudi dobitnik Plečnikove nagrade – se je rodil pred 100 leti (1922.) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zagovornik pravice do samoodločbe naroda
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb
Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Inženir, publicist in politik Dragotin Gustinčič je po opravljeni realki v Gorici in Ljubljani na Dunaju študiral tehniko, v Ženevi pa še naravoslovje. Leta 1910 je postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Zaradi fašističnega preganjanja je iz Trsta emigriral, sprva na Dunaj, leta 1931 pa v Moskvo. Tam je čez 3 leta napisal delo: Das nationale Problem der Slowenen. Pozneje naj bi ga prepisal in z naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 v Ljubljani izdal Edvard Kardelj. Teza o prepisu ima med slovenskimi zgodovinarji zagovornike in nasprotnike. *Posnetek Je o delu svojega očeta povedal sin Jurij Gustinčič. Gustinčič je v svojem eseju utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitve samostojne slovenske federalne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi čim bolj ustrezala narodnim interesom. Stališče, da Slovenija ne sodi v Jugoslavijo, pač pa je del srednje Evrope je tedaj ne le med komunisti veljalo za heretično in nesprejemljivo. Bil je tudi udeleženec španske državljanske vojne, leta 1943 pa je v Moskvi ubranil disertacijo o zgodovini nacionalnega vprašanja na Balkanu. Po vojni je bil v Ljubljani prvi dekan ekonomske fakultete. Leta 1948 se je odločil za Informbiro in bil izključen iz Komunistične partije. Do marca 1951 je bil na Golem otoku. Šele pol leta pred smrtjo je bil na lastno željo spet sprejet v Zvezo komunistov. Dragotin Gustinčič, ki je svojo kritiko družbenih razmer po drugi svetovni vojni, predvsem pa privilegijev vladajoče elite, drago plačal, se je rodil pred 140-imi leti (1882) v Gornji Košani v današnji občini Pivka.
Časnikarka in prosvetna delavka Mara Samsa je od leta 1925 delovala v dijaških organizacijah in prosvetnih društvih na podeželju, bila učiteljica na Primorskem in Štajerskem ter dejavna članica Sokola in Zveze primorskih emigrantov. Med drugo svetovno vojno je bila večkrat zaprta in nazadnje internirana na Rabu. Leta 1944 je na Tržaškem organizirala večerne tečaje slovenščine, vendar je bila spet aretirana. Po vojni je bila pri več primorskih časopisih odgovorna za kulturna, mladinska in ženska vprašanja, leta 1954 pa je v Trstu ustanovila mladinski list Galeb. Mara Samsa se je rodila leta 1906 v Trstu.
Zgodovinar Miroslav Pahor je pred vojno deloval v tajni protifašistični organizaciji TIGR, maturiral na gimnaziji v Gorici in se nato pridružil partizanom. Leta 1951 je končal študij zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, opravil bibliotekarski tečaj in se zaposlil kot urednik na Radiu cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Pozneje je postal upravnik študijske knjižnice, nato pa je deloval v Piranu; tam je obnovil delovanje arhiva, knjižnice, muzeja in spomeniške službe. Preučeval je zlasti starejšo zgodovino obalnih mest od Pirana do Trsta ter zgodovino slovenskega pomorstva novejše dobe. Zato je po letu 1954 obnovil Mestni muzej, potem pa ga z dolgoletnim delom spreminjal v današnji Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu. *Posnetek Zgodovinar Miroslav Pahor se je rodil pred sto leti (1922.) v Novélu pri Temenici na Krasu.
Arhitekt France Ivanšek je leta 1954 diplomiral z delom »Regionalni načrt Zgornjesavke doline in urbanistični načrt Kranjske Gore«, ki je pomenilo pomembno inovacijo tako po tematiki kot po metodiki. Nato se je šest let izpopolnjeval in delal na Švedskem. Posebno pozornost je posvečal raziskovanju uporabne vrednosti stanovanj, ugotavljanju stanovanjskih navad, problematiki enodružinske stanovanjske zidave in še veliko drugim aktualnim problemom množične graditve stanovanj, ki je bila značilna za obdobje po petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegova glavna dela so urbanistični in arhitekturni načrti za ljubljansko sosesko Murgle v drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja ter domova za upokojence na Poljanah in v Trnovem v Ljubljani. Po letu 1950 je bil eden izmed ustanoviteljev in urednik revije »Arhitekt«, soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, pobudnik in vodja tečajev »Barva in oblika« na ljubljanski fakulteti za arhitekturo ter ustanovitelj studia Ambient in Plečnikovega sklada. France Ivanšek – tudi dobitnik Plečnikove nagrade – se je rodil pred 100 leti (1922.) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Dalmatinove Biblije ni bilo mogoče natisniti v Ljubljani Frančiškan na Bližnjem vzhodu Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kirurgovo delo s srčnimi zaklopkami Pošasten krvni davek v prvih mesecih svetovnega spopada Skladatelj zlate dobe slovenske popevke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov