Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razvoj čipkarstva na Idrijskem
Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu
Pridelava sladkorja na Slovenskem
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1850 se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke.
Slovenist Tomo Zupan je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov. Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je ustanovil Družbo svetega Cirila in Metoda ter bil 22 let njen predsednik. Družba je delovala proti ponemčevanju v slovenskih obmejnih in narodnostno najbolj ogroženih krajih. Rodil se je leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s proučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. Ko je 1. februarja 1888 sarajevski muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Zaradi raziskave sveta ptic je peš, kot popotnik, podrobno raziskal razsežno območje med Slavonskim Brodom in Sarajevom. V letih od 1887 do 1902 je organiziral raziskovalna popotovanja v Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo, leta 1903 pa je sodeloval pri veliki avstro-ogrski znanstveni ekspediciji v Brazilijo. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Pred 90 leti (1932) je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra 1861 na Dunaju.
21. decembra 1979 so v Ormožu odprli prvo slovensko tovarno sladkorja. Zgodovinski viri govorijo, da je bilo po letu 1806 vsaj pet resnih razmišljanj o graditvi tovarne sladkorja na slovenskem ozemlju. Zaradi političnih in gospodarskih razmer so ta razmišljanja ostala neuresničena. V najboljših časih je ormoška tovarna sladkorja zaposlovala približno 500 delavcev in proizvodno povezovala okoli 2 tisoč kmetov. Z lastniškimi spremembami leta 1997 sta državna sklada Kad in Sod prodala 40-odstotni lastniški delež države v ormoški tovarni. Tuja lastnica – nizozemska korporacija Cosun pa je slovensko vlado prepričala, da se po sprejeti evropski sladkorni reformi proizvodnja sladkorja v Sloveniji ne izplača več. Še leta 1999 je proizvedla rekordnih 64 tisoč 200 ton sladkorja, osem let pozneje pa je – zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in politike Evropske unije – Tovarna sladkorja Ormož, za katero je med graditvijo šlo pet odstotkov od prodajne cene kilograma sladkorja in je veljala za eno najuspešnejših v Evropi, zaprla vrata.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Razvoj čipkarstva na Idrijskem
Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu
Pridelava sladkorja na Slovenskem
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1850 se je v Idriji rodila Ivanka Ferjančič, poznejša učiteljica klekljanja in vodja čipkarske šole. Po ljudski šoli v domačem kraju je kot nadarjena čipkarica po priporočilu oblasti odšla v zasebno čipkarsko šolo na Južno Tirolsko, kjer je pozneje delovala tudi kot učiteljica. Po vrnitvi v Idrijo je s sestrino in bratovo pomočjo začela izdelovati nove vzorce, ki so pripomogli k uveljavitvi idrijske čipke. 17. oktobra leta 1876 je šolsko ministrstvo na Dunaju po posvetu z njo ustanovilo čipkarsko šolo v Idriji in ta je takrat sprejela tudi prve učenke.
Slovenist Tomo Zupan je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov. Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je ustanovil Družbo svetega Cirila in Metoda ter bil 22 let njen predsednik. Družba je delovala proti ponemčevanju v slovenskih obmejnih in narodnostno najbolj ogroženih krajih. Rodil se je leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.
Otmar Reiser je bil ornitolog, strokovnjak, ki se je znanstveno ukvarjal s proučevanjem ptic. Diplomiral je na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem pa je kot kustos in vladni svetnik deloval v Deželnem muzeju v Sarajevu. Ko je 1. februarja 1888 sarajevski muzej postal ustanova državnega pomena, je Reiser postal kustos vseh muzejskih naravoslovnih zbirk, posebej pa se je posvetil ornitološki zbirki. Zaradi raziskave sveta ptic je peš, kot popotnik, podrobno raziskal razsežno območje med Slavonskim Brodom in Sarajevom. V letih od 1887 do 1902 je organiziral raziskovalna popotovanja v Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo, leta 1903 pa je sodeloval pri veliki avstro-ogrski znanstveni ekspediciji v Brazilijo. Njegovo najpomembnejše znanstveno delo je je »Ornis Balcanica«. Reiser zato velja za začetnika ornitologije na Balkanu in pobudnika tovrstnih raziskav v jugovzhodni Evropi. V času, ko je živel v Pekrah, je tudi v Mariboru sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke ter zbiral gradivo o pticah iz mariborske okolice. O tem je poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu ter leta 1925 v Gradcu o teh raziskavah izdal tudi knjigo. Pred 90 leti (1932) je postal častni doktor Univerze v Gradcu, svojo bogato ornitološko zbirko pa je zapustil mariborskemu muzeju. Ornitolog Otmar Rieser mlajši, sin istoimenskega župana Maribora, se je rodil 21. decembra 1861 na Dunaju.
21. decembra 1979 so v Ormožu odprli prvo slovensko tovarno sladkorja. Zgodovinski viri govorijo, da je bilo po letu 1806 vsaj pet resnih razmišljanj o graditvi tovarne sladkorja na slovenskem ozemlju. Zaradi političnih in gospodarskih razmer so ta razmišljanja ostala neuresničena. V najboljših časih je ormoška tovarna sladkorja zaposlovala približno 500 delavcev in proizvodno povezovala okoli 2 tisoč kmetov. Z lastniškimi spremembami leta 1997 sta državna sklada Kad in Sod prodala 40-odstotni lastniški delež države v ormoški tovarni. Tuja lastnica – nizozemska korporacija Cosun pa je slovensko vlado prepričala, da se po sprejeti evropski sladkorni reformi proizvodnja sladkorja v Sloveniji ne izplača več. Še leta 1999 je proizvedla rekordnih 64 tisoč 200 ton sladkorja, osem let pozneje pa je – zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in politike Evropske unije – Tovarna sladkorja Ormož, za katero je med graditvijo šlo pet odstotkov od prodajne cene kilograma sladkorja in je veljala za eno najuspešnejših v Evropi, zaprla vrata.
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov