Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Danes mole same gole stene kvišku«
Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu
Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik Jožef Krajnc je študij dokončal v Gradcu, leta 1848 pa je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za združitev slovenske Štajerske (ne pa tudi Koroške) s Kranjsko. Najpomembnejše je bilo Krajnčevo zavzemanje za program Zedinjene Slovenije, pri tem se je med drugim zavzemal tudi za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in na sodiščih. Najbolj odmevno je bilo njegovo glasovanje, predvsem pa zavzemanje za takojšnjo uresničitev sklepa dunajskega parlamenta o odpravi podložništva. Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava. Jožef Kranjc je civilno pravo obravnaval po vodilu, da “zgodovinski način opazovanja daje bistveni vzvod za njegovo razumevanje”. Pravnik Jožef Krajnc se je rodil leta 1821 v Škalah pri Velenju.
V glavnih mestih avstrijskih dežel so imeli deželna gledališča, ljubljanskemu so pravili tudi Stanovsko gledališče. Prostore je imelo na Kongresnem trgu, tam, kjer je zdaj Filharmonija. Gledališko stavbo so postavili v šestdesetih letih osemnajstega stoletja, dobrih sto dvajset let pozneje, 17. februarja 1887, pa jo je popolnoma uničil požar. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na tem kraju postavila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče, sedanjo Opero, so odprli pet let pozneje, slovensko in nemško gledališče sta si stavbo delili skoraj dvajset let, dokler si ljubljanski Nemci niso leta 1911 postavili svojega gledališča, sedanje Drame.
Zdravnica Pavla Jerina Lah je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je bila prostovoljka na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. *Posnetek Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej. Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo krvi pri medicinski fakulteti v Ljubljani, potem pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila leta 1915 v Borovnici.
Diplomat Ignac Golob je bil med drugim drugim je bil tiskovni ataše v stalni jugoslovanski misiji pri Združenih narodih v New Yorku in odpravnik poslov na veleposlaništvu na Kitajskem. *Posnetek Za veleposlanika je bil prvič imenovan leta 1973; to delo je opravljal v Mehiki, Hondurasu, Kostariki in Panami ter pri Organizaciji združenih narodov, bil pa je tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Po osamosvojitvi je izstopil iz jugoslovanske diplomacije, odšel v New York in si pri Združenih narodih prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije. Ignac Golob se je rodil leta 1931 v Senju na Hrvaškem.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
»Danes mole same gole stene kvišku«
Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu
Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik Jožef Krajnc je študij dokončal v Gradcu, leta 1848 pa je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za združitev slovenske Štajerske (ne pa tudi Koroške) s Kranjsko. Najpomembnejše je bilo Krajnčevo zavzemanje za program Zedinjene Slovenije, pri tem se je med drugim zavzemal tudi za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in na sodiščih. Najbolj odmevno je bilo njegovo glasovanje, predvsem pa zavzemanje za takojšnjo uresničitev sklepa dunajskega parlamenta o odpravi podložništva. Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava. Jožef Kranjc je civilno pravo obravnaval po vodilu, da “zgodovinski način opazovanja daje bistveni vzvod za njegovo razumevanje”. Pravnik Jožef Krajnc se je rodil leta 1821 v Škalah pri Velenju.
V glavnih mestih avstrijskih dežel so imeli deželna gledališča, ljubljanskemu so pravili tudi Stanovsko gledališče. Prostore je imelo na Kongresnem trgu, tam, kjer je zdaj Filharmonija. Gledališko stavbo so postavili v šestdesetih letih osemnajstega stoletja, dobrih sto dvajset let pozneje, 17. februarja 1887, pa jo je popolnoma uničil požar. Pogorišče je kupila Filharmonična družba in na tem kraju postavila stavbo današnje Slovenske filharmonije. Novo Deželno gledališče, sedanjo Opero, so odprli pet let pozneje, slovensko in nemško gledališče sta si stavbo delili skoraj dvajset let, dokler si ljubljanski Nemci niso leta 1911 postavili svojega gledališča, sedanje Drame.
Zdravnica Pavla Jerina Lah je leta 1940 diplomirala na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker po obveznem stažu ni dobila redne zaposlitve, je bila prostovoljka na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice, vse dokler ni leta 1943 odšla v partizane. *Posnetek Januarja naslednje leto je prevzela vodenje nove partizanske bolnišnice v Trnovskem gozdu, ki so jo pozneje poimenovali po njej. Po koncu vojne je bila Pavla Jerina upravnica Zavoda za transfuzijo krvi pri medicinski fakulteti v Ljubljani, potem pa direktorica srbskega Zavoda za transfuzijo krvi v Beogradu. Opravila je pionirsko delo na področju transfuziologije in pri organizaciji krvodajalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Pavla Jerina Lah se je rodila leta 1915 v Borovnici.
Diplomat Ignac Golob je bil med drugim drugim je bil tiskovni ataše v stalni jugoslovanski misiji pri Združenih narodih v New Yorku in odpravnik poslov na veleposlaništvu na Kitajskem. *Posnetek Za veleposlanika je bil prvič imenovan leta 1973; to delo je opravljal v Mehiki, Hondurasu, Kostariki in Panami ter pri Organizaciji združenih narodov, bil pa je tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Po osamosvojitvi je izstopil iz jugoslovanske diplomacije, odšel v New York in si pri Združenih narodih prizadeval za mednarodno priznanje Slovenije. Ignac Golob se je rodil leta 1931 v Senju na Hrvaškem.
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov