Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Kipar in grafik Lojze Dolinar je bil izjemno izobražen umetnik. Njegov obsežni kiparski opus zajema portrete, akte, figuralne kompozicije, malo plastiko, keramiko, spomeniško in arhitekturno kiparstvo ter nagrobnike. Ustvarjal je v bronu, kamnu, žgani glini, umetnem kamnu in lesu. Med Dolinarjevimi deli pomenita velik uspeh nagrobni spomenik Janezu Evangelistu Kreku na ljubljanskih Žalah in spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru Prvemu Karadjordjeviću, ki je približno osem mesecev stal v ljubljanskem parku Zvezda – toliko časa je namreč minilo od odkritja do takrat, ko so ga razbili italijanski okupatorji. Njegovim številnim spomenikom je dal prostorsko veljavo arhitekt Jože Plečnik.  Kipar in grafik Lojze Dolinar se je rodil pred 130 leti (1893) v Ljubljani.

Elektroenergetik Vladimir Šlebinger je diplomiral na nemški tehniški visoki šoli v Pragi in leta 1939 tam tudi doktoriral. Najprej je bil samostojni znanstveni sodelavec na Inštitutu za preiskavo oscilacij v Berlinu, potem nekaj let na Inštitutu za šibki tok v Ljubljani in do leta 1944 direktor tovarne Philips v Beogradu. Po drugi svetovni vojni je bil na pomembnih položajih v zveznih zavodih, v letih od 1968 do 1972 pa je bil svetovalec Združenih narodov za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali. V Sloveniji je med drugim naredil načrte za energetsko izrabo Drave, Save in kraških vod. Tako je leta 1982 komentiral zastoj in zahtevo upravnih organov po novih raziskavah glede izgradnje elektrarn na spodnji Savi. *Posnetek  Doktor Vladimir Šlebinger se je rodil leta 1906 v Ljubljani.

Skladatelj in glasbeni pedagog Slavko Mihelčič se je po diplomi iz solo petja in kompozicije leta 1934 na ljubljanskem konservatoriju posvetil glasbeni pedagogiki. Njegova poklicna pot se je začela v Zagorju ob Savi in v Mariboru, nadaljevala pa na učiteljišču in pedagoški akademiji v Ljubljani. Mihelčičeva dela odsevajo novoromantične poteze, segel pa je tudi po novejših kompozicijskih tehnikah. Njegov opus zajema komorna in orkestralna dela, zlasti samospeve, kvartete in suite ter opereto “Pomlad v Rogaški Slatini” iz leta 1932. Slišali bomo odlomek njegove pesmi z naslovom »Splavarska« v izvedbi Mešanega mladinskega pevskega zbora gimnazije Celje, dirigent je bil Ciril Vertačnik, posnetek pa je v našem studiu nastal leta 1974 *Posnetek Slavko Mihelčič – rodil se je leta 1912 v Metliki – je izdal tudi več zbirk pesmi za otroke in različne zborovske zasedbe.

Jugoslovanska vlada je leta 1932 izdala zakon o zaščiti kmetov, s katerim je napovedala tudi sprejem moratorija na kmečke dolgove za šest mesecev. V državah, ki so bile pretežno agrarne, kot so bile Bolgarija, Romunija, Madžarska, Poljska in Jugoslavija, je bilo vprašanje zadolženosti kmečkega prebivalstva izrazitejše – temu primerni so bili tudi ukrepi. Drugače je bilo v industrijsko razvitih državah, kjer je zadostovalo že blažje ukrepanje v obliki raznih olajšav pri odplačevanju kmečkih dolgov.  Zaradi šibke gospodarske vizije  sta se stiska in obubožanje kmečkega prebivalstva tudi na Slovenskem nadaljevala vse do konca Kraljevine Jugoslavije.