Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Ivan Vrhovec je bil po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Napisal je vrsto šolskih učbenikov, za njegovo najpomembnejše delo pa velja leta 1886 izdana knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«, v katerih obravnava zgodovino ljubljanskega meščanstva, upravo, sodstvo, gospodarstvo in kulturo. Zaslužen je tudi za to, da je Novo mesto spet dobilo gledališče, ki je sicer obstajalo že prej, a je njegovo delovanje zamrlo. Zgodovinar Ivan Vrhovec se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Spodnjih Poljanah pri Ljubljani.

Strokovnjak za elektroniko in aerodinamiko Aleš Strojnik je leta 1953 doktoriral na tehniški visoki šoli v Ljubljani, v Cambridgeu v Angliji pa se je specializiral za elektronsko mikroskopijo. Izdelal je prvi domači elektronski mikroskop, ga pozneje izpopolnjeval in z njim zaradi izvirnih zamisli in kakovostnega delovanja vzbudil mednarodno pozornost. Pozneje je med drugim na univerzi v Uppsali razvil zmogljiv elektronski oscilograf, na univerzi v Melbournu pa izvirni sistem hlajenja velikih elektronskih leč; po njegovi zamisli so izdelali prvi visokonapetostni rastrski mikroskop na svetu. Na podlagi njegovih aerodinamičnih raziskav je leta 1985 nastalo motorizirano jadralno letalo S-2, ki je v kategoriji nekonvencionalnih poskusnih letal doseglo najboljše rezultate na svetu. Izdelovali so ga v Združenih državah Amerike in štirinajstih drugih državah. Aleš Strojnik, ki je za svoje znanstvene dosežke prejel več visokih mednarodnih priznanj, pa tudi Prešernovo nagrado, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.

Mileva Pertot je bila velika koloraturna operna sopranistka, ki je v letih po  drugi svetovni vojni študirala klavir pri profesorici Kseniji Ogrin in solopetje pri profesorju Milošu Brišniku v Mariboru. Po preselitvi v Ljubljano je za glasbenega pedagoga dobila takratnega rektorja akademije za glasbo ter znanega basista Julija Betetta. Po koncu študija se je odzvala povabilu takratnega direktorja in dirigenta mariborske Opere Cirila Cvetka. Solistka mariborske Opere je bila med letoma 1955 in 1985. Pela je različne vloge – tudi take, ki so bile pisane za lirski glas, še zlasti pa take, pri katerih je lahko v celoti predstavila tudi svoj igralski dar. Operna sopranistka Mileva Pertot se je rodila leta 1931 v Litiji.

Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo zgradbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj občutka.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. Finžgar jo je takole opisal. *Posnetek   21. maja 1939 so muzej ob posebni slovesnosti izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je bila v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.