Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva
Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa
Sopranistka mariborske operne hiše
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vrhovec je bil po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Napisal je vrsto šolskih učbenikov, za njegovo najpomembnejše delo pa velja leta 1886 izdana knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«, v katerih obravnava zgodovino ljubljanskega meščanstva, upravo, sodstvo, gospodarstvo in kulturo. Zaslužen je tudi za to, da je Novo mesto spet dobilo gledališče, ki je sicer obstajalo že prej, a je njegovo delovanje zamrlo. Zgodovinar Ivan Vrhovec se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Spodnjih Poljanah pri Ljubljani.
Strokovnjak za elektroniko in aerodinamiko Aleš Strojnik je leta 1953 doktoriral na tehniški visoki šoli v Ljubljani, v Cambridgeu v Angliji pa se je specializiral za elektronsko mikroskopijo. Izdelal je prvi domači elektronski mikroskop, ga pozneje izpopolnjeval in z njim zaradi izvirnih zamisli in kakovostnega delovanja vzbudil mednarodno pozornost. Pozneje je med drugim na univerzi v Uppsali razvil zmogljiv elektronski oscilograf, na univerzi v Melbournu pa izvirni sistem hlajenja velikih elektronskih leč; po njegovi zamisli so izdelali prvi visokonapetostni rastrski mikroskop na svetu. Na podlagi njegovih aerodinamičnih raziskav je leta 1985 nastalo motorizirano jadralno letalo S-2, ki je v kategoriji nekonvencionalnih poskusnih letal doseglo najboljše rezultate na svetu. Izdelovali so ga v Združenih državah Amerike in štirinajstih drugih državah. Aleš Strojnik, ki je za svoje znanstvene dosežke prejel več visokih mednarodnih priznanj, pa tudi Prešernovo nagrado, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.
Mileva Pertot je bila velika koloraturna operna sopranistka, ki je v letih po drugi svetovni vojni študirala klavir pri profesorici Kseniji Ogrin in solopetje pri profesorju Milošu Brišniku v Mariboru. Po preselitvi v Ljubljano je za glasbenega pedagoga dobila takratnega rektorja akademije za glasbo ter znanega basista Julija Betetta. Po koncu študija se je odzvala povabilu takratnega direktorja in dirigenta mariborske Opere Cirila Cvetka. Solistka mariborske Opere je bila med letoma 1955 in 1985. Pela je različne vloge – tudi take, ki so bile pisane za lirski glas, še zlasti pa take, pri katerih je lahko v celoti predstavila tudi svoj igralski dar. Operna sopranistka Mileva Pertot se je rodila leta 1931 v Litiji.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo zgradbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj občutka.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. Finžgar jo je takole opisal. *Posnetek 21. maja 1939 so muzej ob posebni slovesnosti izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je bila v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva
Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa
Sopranistka mariborske operne hiše
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vrhovec je bil po študiju zgodovine in zemljepisa na Dunaju profesor v Ljubljani in Novem mestu, pozneje pa je prevzel mesto konservatorja dunajske osrednje komisije za varstvo zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. Napisal je vrsto šolskih učbenikov, za njegovo najpomembnejše delo pa velja leta 1886 izdana knjiga »Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih«, v katerih obravnava zgodovino ljubljanskega meščanstva, upravo, sodstvo, gospodarstvo in kulturo. Zaslužen je tudi za to, da je Novo mesto spet dobilo gledališče, ki je sicer obstajalo že prej, a je njegovo delovanje zamrlo. Zgodovinar Ivan Vrhovec se je rodil pred 170-imi leti (1853) v Spodnjih Poljanah pri Ljubljani.
Strokovnjak za elektroniko in aerodinamiko Aleš Strojnik je leta 1953 doktoriral na tehniški visoki šoli v Ljubljani, v Cambridgeu v Angliji pa se je specializiral za elektronsko mikroskopijo. Izdelal je prvi domači elektronski mikroskop, ga pozneje izpopolnjeval in z njim zaradi izvirnih zamisli in kakovostnega delovanja vzbudil mednarodno pozornost. Pozneje je med drugim na univerzi v Uppsali razvil zmogljiv elektronski oscilograf, na univerzi v Melbournu pa izvirni sistem hlajenja velikih elektronskih leč; po njegovi zamisli so izdelali prvi visokonapetostni rastrski mikroskop na svetu. Na podlagi njegovih aerodinamičnih raziskav je leta 1985 nastalo motorizirano jadralno letalo S-2, ki je v kategoriji nekonvencionalnih poskusnih letal doseglo najboljše rezultate na svetu. Izdelovali so ga v Združenih državah Amerike in štirinajstih drugih državah. Aleš Strojnik, ki je za svoje znanstvene dosežke prejel več visokih mednarodnih priznanj, pa tudi Prešernovo nagrado, se je rodil leta 1921 v Ljubljani.
Mileva Pertot je bila velika koloraturna operna sopranistka, ki je v letih po drugi svetovni vojni študirala klavir pri profesorici Kseniji Ogrin in solopetje pri profesorju Milošu Brišniku v Mariboru. Po preselitvi v Ljubljano je za glasbenega pedagoga dobila takratnega rektorja akademije za glasbo ter znanega basista Julija Betetta. Po koncu študija se je odzvala povabilu takratnega direktorja in dirigenta mariborske Opere Cirila Cvetka. Solistka mariborske Opere je bila med letoma 1955 in 1985. Pela je različne vloge – tudi take, ki so bile pisane za lirski glas, še zlasti pa take, pri katerih je lahko v celoti predstavila tudi svoj igralski dar. Operna sopranistka Mileva Pertot se je rodila leta 1931 v Litiji.
Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal: »Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo zgradbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj občutka.« Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. Finžgar jo je takole opisal. *Posnetek 21. maja 1939 so muzej ob posebni slovesnosti izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je bila v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov