Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Častnik in obveščevalec
Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko«
Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Izdelava papirja je bila do 19. stoletja ročna. V Fabrianu v Italiji, kjer so začeli izdelovati papir v 13. stoletju, so za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov in za krajšanje vlaken prvi uporabili vodno silo. Od tedaj so take papirnice zaradi zunanje podobnosti z žitnimi mlini imenovali papirni mlini. Na Slovenskem je bil prvi papirni mlin postavljen leta 1579 ob Ljubljanici pri gradu Fužine. Malo pred koncem 18. stoletja so v Franciji izumili mehanizirano izdelavo papirja, prva papirnica, ki je na Slovenskem delovala strojno – papirnica v Vevčah, ki je bila v lasti največjega slovenskega industrialca tistega časa Fidelisa Terpinca –, pa je prve pole takega papirja izdelala 24. junija pred 180 leti (1843).
Leta 1896 se je pri Mihalovcih v Prlekiji rodil polkovnik Vladimir Vauhnik. S šolanja na vojaški akademiji na Dunaju je bil vpoklican na fronto. V letih 1918 in 1919 je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem in se pozneje šolal na višji vojaški in generalštabni šoli v Beogradu. Vojaško šolanje je nadaljeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu. Tam se je razvil v odličnega vojaškega obveščevalca in je v Beograd poslal vrsto pomembnih sporočil. *Posnetek Je povedal Aleš Učakar urednik Vauhnikove avtobiografije z naslovom »Pod krinko«. Že v prvem vojnem letu je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tam poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija izognila komunizmu. Častnik Vladimir Vauhnik je leta 1948 odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom.
Kipar Boris Kalin je bil od leta 1945 do leta 1970 profesor za kiparstvo in dvakrat rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je eden naših ne prav pogostih kiparjev, ki so obvladovali klesanje v kamen. Že na prvi samostojni razstavi leta 1938 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, na kateri je predstavil večjo zbirko marmornatih kipov in reliefov, sta bila kot temeljni značilnosti njegovega ustvarjanja izpostavljena realizem in idealizacija. Skrbno po naravi preštudirano telo ali glavo je izklesal iz marmorja v umirjenih in zglajenih oblikah, ki spominjajo na helenistično kiparstvo. Med njegovimi deli je treba poudariti Splavarja na Bledu in v Celju, nepostavljeni spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru, Talca v Begunjah in v Gramozni jami v Ljubljani. Njegov pa je tudi Pastirček oziroma Deček s piščaljo, simbol RTV Slovenija. Boris Kalin, rodil se je leta 1905 v Solkanu, je za svoje delo prejel več priznanj, med njimi trikrat Prešernovo nagrado.
S sprejetjem amandmaja k republiški ustavi iz leta 1974 je slovenska skupščina na današnji dan pred 32 leti (1991) določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari tribarvni zastavi zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Častnik in obveščevalec
Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko«
Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Izdelava papirja je bila do 19. stoletja ročna. V Fabrianu v Italiji, kjer so začeli izdelovati papir v 13. stoletju, so za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov in za krajšanje vlaken prvi uporabili vodno silo. Od tedaj so take papirnice zaradi zunanje podobnosti z žitnimi mlini imenovali papirni mlini. Na Slovenskem je bil prvi papirni mlin postavljen leta 1579 ob Ljubljanici pri gradu Fužine. Malo pred koncem 18. stoletja so v Franciji izumili mehanizirano izdelavo papirja, prva papirnica, ki je na Slovenskem delovala strojno – papirnica v Vevčah, ki je bila v lasti največjega slovenskega industrialca tistega časa Fidelisa Terpinca –, pa je prve pole takega papirja izdelala 24. junija pred 180 leti (1843).
Leta 1896 se je pri Mihalovcih v Prlekiji rodil polkovnik Vladimir Vauhnik. S šolanja na vojaški akademiji na Dunaju je bil vpoklican na fronto. V letih 1918 in 1919 je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem in se pozneje šolal na višji vojaški in generalštabni šoli v Beogradu. Vojaško šolanje je nadaljeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu. Tam se je razvil v odličnega vojaškega obveščevalca in je v Beograd poslal vrsto pomembnih sporočil. *Posnetek Je povedal Aleš Učakar urednik Vauhnikove avtobiografije z naslovom »Pod krinko«. Že v prvem vojnem letu je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tam poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija izognila komunizmu. Častnik Vladimir Vauhnik je leta 1948 odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom.
Kipar Boris Kalin je bil od leta 1945 do leta 1970 profesor za kiparstvo in dvakrat rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je eden naših ne prav pogostih kiparjev, ki so obvladovali klesanje v kamen. Že na prvi samostojni razstavi leta 1938 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, na kateri je predstavil večjo zbirko marmornatih kipov in reliefov, sta bila kot temeljni značilnosti njegovega ustvarjanja izpostavljena realizem in idealizacija. Skrbno po naravi preštudirano telo ali glavo je izklesal iz marmorja v umirjenih in zglajenih oblikah, ki spominjajo na helenistično kiparstvo. Med njegovimi deli je treba poudariti Splavarja na Bledu in v Celju, nepostavljeni spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru, Talca v Begunjah in v Gramozni jami v Ljubljani. Njegov pa je tudi Pastirček oziroma Deček s piščaljo, simbol RTV Slovenija. Boris Kalin, rodil se je leta 1905 v Solkanu, je za svoje delo prejel več priznanj, med njimi trikrat Prešernovo nagrado.
S sprejetjem amandmaja k republiški ustavi iz leta 1974 je slovenska skupščina na današnji dan pred 32 leti (1991) določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari tribarvni zastavi zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990.
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov