Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Ko so po potresu leta 1895 v Ljubljani podrli stavbo, v kateri je bil sedež kranjske deželne vlade, so razpisali javni natečaj za novo poslopje. Po zapletih – predvsem zaradi pomanjkanja denarja – je bil novi dvorec leta 1902 zgrajen. Uredili so ga v slogu nemške renesanse: s spodnjim rusticiranim pasom in bogatimi baročnimi stolpiči, na katerih so pozlačeni grbi nekdanjih kranjskih mest in trgov. Poslanci Kranjskega deželnega zbora so v novem dvorcu prvič zasedali 22. septembra pred 120 leti (1903). Z balkona kranjskega deželnega dvorca so oktobra 1918 razglasili ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, od leta 1919 pa je v njem sedež Univerze v Ljubljani.

Sopranistka Rezika Koritnik je lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je  posnela Mojčino pesem.*Posnetek Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je leta 1919 v Trbovljah.

Radoslava Premrl Pahor je izhajala iz narodno zavedne primorske družine. Njen stric je bil glasbenik Stanko Premrl, avtor slovenske himne, brat pa narodni heroj Janko Premrl - Vojko. V Gorici je končala trgovsko šolo in jeseni 1941 začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem. Leto pozneje so jo aretirali in po zaslišanjih poslali v zapore v pokrajini Novara, kjer je dočakala kapitulacijo Italije. Konec leta 1943 je začela poučevati na partizanski šoli v Ložah in v Mančah ter po osvoboditvi v Vipavi. Pozneje se je kot uradnica zaposlila v Trstu in nazadnje delala pri podjetju Adriaimpex, kjer so jo odpustili spomladi 1954, ker je njen mož Boris Pahor začel leto prej izdajati neodvisno tržaško kulturno revijo Sidro in si s tem nakopal zamero slovenskih oblasti. V reviji Zaliv je pod naslovom Moj brat Janko - Vojko objavljala spomine na družino ter tragično usodo brata in sestre. Spomini so leta 1992 izšli v samostojni knjigi. Vrsto let je sodelovala tudi pri literarnih oddajah Radia Trst A in prevajala. Rada Premrl Pahor se je rodila leta 1921 v Šembidu pri Vipavi, sedanjem Podnanosu.

Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. To je bila že druga njegova tekstilna tovarna v mestu, v letu 1939 pa je tam začela delovati še tretja. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v Mariboru zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko in leta 1943 ilegalno prebegnil v Palestino. 
Po vojni ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja.