Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu
Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko«
Mariborski tovarnar – rešitelj Judov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko so po potresu leta 1895 v Ljubljani podrli stavbo, v kateri je bil sedež kranjske deželne vlade, so razpisali javni natečaj za novo poslopje. Po zapletih – predvsem zaradi pomanjkanja denarja – je bil novi dvorec leta 1902 zgrajen. Uredili so ga v slogu nemške renesanse: s spodnjim rusticiranim pasom in bogatimi baročnimi stolpiči, na katerih so pozlačeni grbi nekdanjih kranjskih mest in trgov. Poslanci Kranjskega deželnega zbora so v novem dvorcu prvič zasedali 22. septembra pred 120 leti (1903). Z balkona kranjskega deželnega dvorca so oktobra 1918 razglasili ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, od leta 1919 pa je v njem sedež Univerze v Ljubljani.
Sopranistka Rezika Koritnik je lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je posnela Mojčino pesem.*Posnetek Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je leta 1919 v Trbovljah.
Radoslava Premrl Pahor je izhajala iz narodno zavedne primorske družine. Njen stric je bil glasbenik Stanko Premrl, avtor slovenske himne, brat pa narodni heroj Janko Premrl - Vojko. V Gorici je končala trgovsko šolo in jeseni 1941 začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem. Leto pozneje so jo aretirali in po zaslišanjih poslali v zapore v pokrajini Novara, kjer je dočakala kapitulacijo Italije. Konec leta 1943 je začela poučevati na partizanski šoli v Ložah in v Mančah ter po osvoboditvi v Vipavi. Pozneje se je kot uradnica zaposlila v Trstu in nazadnje delala pri podjetju Adriaimpex, kjer so jo odpustili spomladi 1954, ker je njen mož Boris Pahor začel leto prej izdajati neodvisno tržaško kulturno revijo Sidro in si s tem nakopal zamero slovenskih oblasti. V reviji Zaliv je pod naslovom Moj brat Janko - Vojko objavljala spomine na družino ter tragično usodo brata in sestre. Spomini so leta 1992 izšli v samostojni knjigi. Vrsto let je sodelovala tudi pri literarnih oddajah Radia Trst A in prevajala. Rada Premrl Pahor se je rodila leta 1921 v Šembidu pri Vipavi, sedanjem Podnanosu.
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. To je bila že druga njegova tekstilna tovarna v mestu, v letu 1939 pa je tam začela delovati še tretja. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v Mariboru zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko in leta 1943 ilegalno prebegnil v Palestino.
Po vojni ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu
Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko«
Mariborski tovarnar – rešitelj Judov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko so po potresu leta 1895 v Ljubljani podrli stavbo, v kateri je bil sedež kranjske deželne vlade, so razpisali javni natečaj za novo poslopje. Po zapletih – predvsem zaradi pomanjkanja denarja – je bil novi dvorec leta 1902 zgrajen. Uredili so ga v slogu nemške renesanse: s spodnjim rusticiranim pasom in bogatimi baročnimi stolpiči, na katerih so pozlačeni grbi nekdanjih kranjskih mest in trgov. Poslanci Kranjskega deželnega zbora so v novem dvorcu prvič zasedali 22. septembra pred 120 leti (1903). Z balkona kranjskega deželnega dvorca so oktobra 1918 razglasili ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, od leta 1919 pa je v njem sedež Univerze v Ljubljani.
Sopranistka Rezika Koritnik je lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je posnela Mojčino pesem.*Posnetek Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je leta 1919 v Trbovljah.
Radoslava Premrl Pahor je izhajala iz narodno zavedne primorske družine. Njen stric je bil glasbenik Stanko Premrl, avtor slovenske himne, brat pa narodni heroj Janko Premrl - Vojko. V Gorici je končala trgovsko šolo in jeseni 1941 začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem. Leto pozneje so jo aretirali in po zaslišanjih poslali v zapore v pokrajini Novara, kjer je dočakala kapitulacijo Italije. Konec leta 1943 je začela poučevati na partizanski šoli v Ložah in v Mančah ter po osvoboditvi v Vipavi. Pozneje se je kot uradnica zaposlila v Trstu in nazadnje delala pri podjetju Adriaimpex, kjer so jo odpustili spomladi 1954, ker je njen mož Boris Pahor začel leto prej izdajati neodvisno tržaško kulturno revijo Sidro in si s tem nakopal zamero slovenskih oblasti. V reviji Zaliv je pod naslovom Moj brat Janko - Vojko objavljala spomine na družino ter tragično usodo brata in sestre. Spomini so leta 1992 izšli v samostojni knjigi. Vrsto let je sodelovala tudi pri literarnih oddajah Radia Trst A in prevajala. Rada Premrl Pahor se je rodila leta 1921 v Šembidu pri Vipavi, sedanjem Podnanosu.
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. To je bila že druga njegova tekstilna tovarna v mestu, v letu 1939 pa je tam začela delovati še tretja. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v Mariboru zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko in leta 1943 ilegalno prebegnil v Palestino.
Po vojni ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov