Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu
Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko«
Mariborski tovarnar – rešitelj Judov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko so po potresu leta 1895 v Ljubljani podrli stavbo, v kateri je bil sedež kranjske deželne vlade, so razpisali javni natečaj za novo poslopje. Po zapletih – predvsem zaradi pomanjkanja denarja – je bil novi dvorec leta 1902 zgrajen. Uredili so ga v slogu nemške renesanse: s spodnjim rusticiranim pasom in bogatimi baročnimi stolpiči, na katerih so pozlačeni grbi nekdanjih kranjskih mest in trgov. Poslanci Kranjskega deželnega zbora so v novem dvorcu prvič zasedali 22. septembra pred 120 leti (1903). Z balkona kranjskega deželnega dvorca so oktobra 1918 razglasili ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, od leta 1919 pa je v njem sedež Univerze v Ljubljani.
Sopranistka Rezika Koritnik je lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je posnela Mojčino pesem.*Posnetek Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je leta 1919 v Trbovljah.
Radoslava Premrl Pahor je izhajala iz narodno zavedne primorske družine. Njen stric je bil glasbenik Stanko Premrl, avtor slovenske himne, brat pa narodni heroj Janko Premrl - Vojko. V Gorici je končala trgovsko šolo in jeseni 1941 začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem. Leto pozneje so jo aretirali in po zaslišanjih poslali v zapore v pokrajini Novara, kjer je dočakala kapitulacijo Italije. Konec leta 1943 je začela poučevati na partizanski šoli v Ložah in v Mančah ter po osvoboditvi v Vipavi. Pozneje se je kot uradnica zaposlila v Trstu in nazadnje delala pri podjetju Adriaimpex, kjer so jo odpustili spomladi 1954, ker je njen mož Boris Pahor začel leto prej izdajati neodvisno tržaško kulturno revijo Sidro in si s tem nakopal zamero slovenskih oblasti. V reviji Zaliv je pod naslovom Moj brat Janko - Vojko objavljala spomine na družino ter tragično usodo brata in sestre. Spomini so leta 1992 izšli v samostojni knjigi. Vrsto let je sodelovala tudi pri literarnih oddajah Radia Trst A in prevajala. Rada Premrl Pahor se je rodila leta 1921 v Šembidu pri Vipavi, sedanjem Podnanosu.
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. To je bila že druga njegova tekstilna tovarna v mestu, v letu 1939 pa je tam začela delovati še tretja. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v Mariboru zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko in leta 1943 ilegalno prebegnil v Palestino.
Po vojni ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu
Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko«
Mariborski tovarnar – rešitelj Judov
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko so po potresu leta 1895 v Ljubljani podrli stavbo, v kateri je bil sedež kranjske deželne vlade, so razpisali javni natečaj za novo poslopje. Po zapletih – predvsem zaradi pomanjkanja denarja – je bil novi dvorec leta 1902 zgrajen. Uredili so ga v slogu nemške renesanse: s spodnjim rusticiranim pasom in bogatimi baročnimi stolpiči, na katerih so pozlačeni grbi nekdanjih kranjskih mest in trgov. Poslanci Kranjskega deželnega zbora so v novem dvorcu prvič zasedali 22. septembra pred 120 leti (1903). Z balkona kranjskega deželnega dvorca so oktobra 1918 razglasili ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, od leta 1919 pa je v njem sedež Univerze v Ljubljani.
Sopranistka Rezika Koritnik je lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je posnela Mojčino pesem.*Posnetek Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je leta 1919 v Trbovljah.
Radoslava Premrl Pahor je izhajala iz narodno zavedne primorske družine. Njen stric je bil glasbenik Stanko Premrl, avtor slovenske himne, brat pa narodni heroj Janko Premrl - Vojko. V Gorici je končala trgovsko šolo in jeseni 1941 začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem. Leto pozneje so jo aretirali in po zaslišanjih poslali v zapore v pokrajini Novara, kjer je dočakala kapitulacijo Italije. Konec leta 1943 je začela poučevati na partizanski šoli v Ložah in v Mančah ter po osvoboditvi v Vipavi. Pozneje se je kot uradnica zaposlila v Trstu in nazadnje delala pri podjetju Adriaimpex, kjer so jo odpustili spomladi 1954, ker je njen mož Boris Pahor začel leto prej izdajati neodvisno tržaško kulturno revijo Sidro in si s tem nakopal zamero slovenskih oblasti. V reviji Zaliv je pod naslovom Moj brat Janko - Vojko objavljala spomine na družino ter tragično usodo brata in sestre. Spomini so leta 1992 izšli v samostojni knjigi. Vrsto let je sodelovala tudi pri literarnih oddajah Radia Trst A in prevajala. Rada Premrl Pahor se je rodila leta 1921 v Šembidu pri Vipavi, sedanjem Podnanosu.
Leta 1932 je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. To je bila že druga njegova tekstilna tovarna v mestu, v letu 1939 pa je tam začela delovati še tretja. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v Mariboru zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko in leta 1943 ilegalno prebegnil v Palestino.
Po vojni ga je jugoslovanska oblast na vojaškem sodišču obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
Visokošolski učitelj fizike s polstoletnim stažem Zdravnik v vrstah narodnoosvobodilne vojske Več kot le idrijski psihiater *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih darovalcev knjig za prvo ljubljansko javno knjižnico Kiparjevo ustvarjanje s kovino Ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Fizik in eden temeljnih naravnih zakonov Za spremembo podrejenega položaja žensk Zgodovina prevajanja Svetega pisma pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pravna ureditev plovbe po Savi Prva ženska na delovnem mestu dekanje katere izmed naših fakultet Eden od utemeljiteljev naše znanstvene literarne zgodovine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent, zapisan operni ustvarjalnosti Telovadec iz zlate dobe slovenske gimnastike Vojaška vaja dobre tri mesece pred razglasitvijo slovenske samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski škof slovenskega rodu Lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Ljudska pisateljica in njeno delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obsojenec drugega tržaškega procesa Glasbenikova antologijska dela trajne vrednosti Raziskovalec slovenske moderne
»Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje Soustvarjalec slovenskega glasbenega ekspresionizma Več kot tri desetletja dirigent Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Osebnost avantgardne poezije Diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni kipar z izrazito monumentalno močjo “Koledar amerikanskega Slovenca” Obveznost poslovanja sodišč tudi v slovenskem jeziku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zastopnik Sokolov v Osvobodilni fronti Iz vojaške uniforme v diplomacijo Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga Raziskovalec življenja na Koroškem, še posebno v Rožu Prvi popis prebivalstva po drugi svetovni vojni *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Neveljaven email naslov