Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane
Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti
Začetek splošne elektrifikacije Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraj Kostanjevica se je razvil na otoku v reki Krki na Dolenjskem blizu nekdanjega gradu Landestrost, ki je bil obmejna spanheimska trdnjava, in je kmalu postal pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob spodnjem toku Krke. Okoli leta 1300 je Henrik Koroški Kostanjevici podelil privilegij; ta je postal vzorec, po katerem so pozneje podeljevali mestne pravice tudi manjšim krajem. Že prej (leta 1234) pa je koroški vojvoda Bernard Spanheimski ob naselju ustanovil samostan cistercijanskega reda in mu podelil številna posestva. Samostan je bil bogat, nekoliko slabše mu je šlo le v obdobju turških vpadov. Ko je v drugi polovici 18. stoletja cesar Jožef II. izdal zakon o zaprtju samostanov, so na današnji dan leta 1785 razpustili tudi kostanjeviškega. Njegovo bogato knjižnico (imela je več kot dva tisoč knjig) so pozneje po nizki ceni prodali na dražbi; ostanek, ki ga danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je le del nekdanjega knjižnega bogastva cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki.
Utemeljitelj slovenske bibliografije Franc Simonič je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1869 vpisal študij slavistike in zgodovine v Gradcu ter ga končal z doktoratom iz zgodovine Babenberžanov. Prvo službo je dobil leta 1874 v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Od leta 1877 je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju kot referent za slavistiko, zgodovino in zemljepis, od leta 1894 vrhovni revizor katalogov, od 1898 pa kustos in vodja knjižnice. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov z naslovom "Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900". Po oceni strokovnjakov je zajel vsaj 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije v 350 letih – od Trubarja do leta 1900. Dr. Franc Simonič, utemeljitelj slovenske bibliografije, se je rodil leta 1847 v Ivanjkovcih.
Trenutek, ko je aprila 1883 v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem – to se je zgodilo komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko –, štejemo za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije oziroma začetek elektrifikacije na območju današnje Slovenije. Še v obdobju prve svetovne vojne je začelo poslovati Mestno elektriško podjetje, ki ga je vodil inženir Karl Ruprecht iz Salzburga. Ko je bila leta 1918 zgrajena hidroelektrarna Fala, prva elektrarna na Dravi, in leto dni pozneje še daljnovod med Falo in Mariborom, je bilo mesto 2. oktobra 1920 povezano s srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem, ki ga je gradilo Mestno elektriško podjetje. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. Gosposka in Slovenska ulica sta bili prvi, na katerih je električna razsvetljava zamenjala plinsko.
Skladatelj, muzikolog, pisatelj, publicist in bibliotekar Metod Milač je kot gimnazijec, član tako imenovane desne ilegale in pripadnik Državne obveščevalne službe Jugoslovanske vojske v domovini doživel italijansko internacijo na Rabu, prisilno delo v Auschwitzu in leta 1945 odhod na Koroško. Po štirih letih bivanja v avstrijskih taboriščih za izgnance se je leta 1950 izselil v Združene države Amerike in se naslednjih dvanajst let ob študiju preživljal kot tovarniški delavec. Leta 1962 je diplomiral iz glasbe, in leta 1991 doktoriral. Po magisteriju še iz bibliotekarstva je postal bibliotekar glasbenega oddelka na univerzi Syracuse v ameriški zvezni državi New York, kjer je bil zaposlen več kot trideset let in je kariero sklenil kot oddelčni direktor knjižnic te univerze. Milač je bil ustanovitelj in prvi vodja Pevskega zbora Korotan v Clevelandu. *Posnetek Objavil je več muzikoloških in zgodovinskih člankov, 1961 pa kantato za soliste, zbor in orkester »Pozdravljena zemlja« na besedilo Pavleta Borštnika. Skladatelj in bibliotekar Metod Milač, ki je svojo družinsko in vojno pot leta 2003 opisal v knjigi »Kdo solze naše posuši«, se je rodil pred 99 leti (1924) na Prevaljah.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane
Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti
Začetek splošne elektrifikacije Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraj Kostanjevica se je razvil na otoku v reki Krki na Dolenjskem blizu nekdanjega gradu Landestrost, ki je bil obmejna spanheimska trdnjava, in je kmalu postal pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob spodnjem toku Krke. Okoli leta 1300 je Henrik Koroški Kostanjevici podelil privilegij; ta je postal vzorec, po katerem so pozneje podeljevali mestne pravice tudi manjšim krajem. Že prej (leta 1234) pa je koroški vojvoda Bernard Spanheimski ob naselju ustanovil samostan cistercijanskega reda in mu podelil številna posestva. Samostan je bil bogat, nekoliko slabše mu je šlo le v obdobju turških vpadov. Ko je v drugi polovici 18. stoletja cesar Jožef II. izdal zakon o zaprtju samostanov, so na današnji dan leta 1785 razpustili tudi kostanjeviškega. Njegovo bogato knjižnico (imela je več kot dva tisoč knjig) so pozneje po nizki ceni prodali na dražbi; ostanek, ki ga danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je le del nekdanjega knjižnega bogastva cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki.
Utemeljitelj slovenske bibliografije Franc Simonič je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1869 vpisal študij slavistike in zgodovine v Gradcu ter ga končal z doktoratom iz zgodovine Babenberžanov. Prvo službo je dobil leta 1874 v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Od leta 1877 je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju kot referent za slavistiko, zgodovino in zemljepis, od leta 1894 vrhovni revizor katalogov, od 1898 pa kustos in vodja knjižnice. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov z naslovom "Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900". Po oceni strokovnjakov je zajel vsaj 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije v 350 letih – od Trubarja do leta 1900. Dr. Franc Simonič, utemeljitelj slovenske bibliografije, se je rodil leta 1847 v Ivanjkovcih.
Trenutek, ko je aprila 1883 v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem – to se je zgodilo komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko –, štejemo za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije oziroma začetek elektrifikacije na območju današnje Slovenije. Še v obdobju prve svetovne vojne je začelo poslovati Mestno elektriško podjetje, ki ga je vodil inženir Karl Ruprecht iz Salzburga. Ko je bila leta 1918 zgrajena hidroelektrarna Fala, prva elektrarna na Dravi, in leto dni pozneje še daljnovod med Falo in Mariborom, je bilo mesto 2. oktobra 1920 povezano s srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem, ki ga je gradilo Mestno elektriško podjetje. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. Gosposka in Slovenska ulica sta bili prvi, na katerih je električna razsvetljava zamenjala plinsko.
Skladatelj, muzikolog, pisatelj, publicist in bibliotekar Metod Milač je kot gimnazijec, član tako imenovane desne ilegale in pripadnik Državne obveščevalne službe Jugoslovanske vojske v domovini doživel italijansko internacijo na Rabu, prisilno delo v Auschwitzu in leta 1945 odhod na Koroško. Po štirih letih bivanja v avstrijskih taboriščih za izgnance se je leta 1950 izselil v Združene države Amerike in se naslednjih dvanajst let ob študiju preživljal kot tovarniški delavec. Leta 1962 je diplomiral iz glasbe, in leta 1991 doktoriral. Po magisteriju še iz bibliotekarstva je postal bibliotekar glasbenega oddelka na univerzi Syracuse v ameriški zvezni državi New York, kjer je bil zaposlen več kot trideset let in je kariero sklenil kot oddelčni direktor knjižnic te univerze. Milač je bil ustanovitelj in prvi vodja Pevskega zbora Korotan v Clevelandu. *Posnetek Objavil je več muzikoloških in zgodovinskih člankov, 1961 pa kantato za soliste, zbor in orkester »Pozdravljena zemlja« na besedilo Pavleta Borštnika. Skladatelj in bibliotekar Metod Milač, ki je svojo družinsko in vojno pot leta 2003 opisal v knjigi »Kdo solze naše posuši«, se je rodil pred 99 leti (1924) na Prevaljah.
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov