Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob bližajoči se 60. obletnici podpisa takoimenovane avstrijske državne pogodbe nas zanima, ali so časi že zreli za nadgradnjo sicer še vedno ne v celoti spoštovanih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Zgodovinar in nekdanji koroški deželni šolski nadzornik za slovenski jezik v srednjih šolah Teodor Domej je prepričan, da je še tako dobra zakonodaja ne zagotavlja izpolnjevanja določil, če družba ni naklonjena spoštovanju pravic manjšine. Nujno je sodelovanje prebivalstva, več razumevanja, solidarnosti večinskega naroda. Spoštovanje pravic manjšine je težko izsiliti, je prepričan Teodor Domeja. Pa so časi že primerni, da bi z reformami, tudi na področju šolstva, okrepili varovanje slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem?
“Razmere postajajo vedno bolj zrele. Avstrijsko državno pogodbo smo dobili v časih veljave nacionalnizma, od katerega se zdaj vsaj v nekaterih avstrijskih regijah odmikamo. In to je lahko perspektiva.”
Nekoliko drugačno mnenje kot zgodovinar Teodor Domej ima odvetnik Rudi Vouk. Kot pravnik stavi na spoštovanje zakonodaje. Poudarja, da je spoštovanje prava temelj demokracije, čeprav bi si tudi sam želel, da bi manjšinske pravice ljudje spoštovali iz prepričanja.
“Razmere še niso dozorele. Se izboljšujejo, atmosfera je bolj naklonjena, tudi trenj, kot so bila še pred leti, ni več. Danes se srečujemo z drugačnimi problemi. Prevladuje namreč prepričanje, da so zadeve urejene, in ko nekdo opozori, da nekaj manjka, naletimo na ostro nasprotovanje. To dokazuje, da zadeve še zdaleč niso tako daleč, da bi ljudje razmišljali o tem, kaj manjšina dejansko potrebuje, temveč ima človek občutek, da so enostavno siti problema, da bi si želeli, da je končno enkrat mir. Česar pa še ne moremo potrditi, ker še nismo tako daleč.”
Predsednik Enotne liste, politične stranke, ki zastopa interese koroških Slovencev, Gabriel Hribar, ne ve, ali je čas že zrel za razpravo o tem, dejstvo pa je, pravi, da so spremembe nujne na različnih področjih, tudi na področju šolstva, kjer sistem deluje po pravilih večinskega naroda.
“Slovenska manjšina rabi, prav zato ker je manjšina, poosebno obravnavo. To je jasno! Obstoječi sistem ne deluje.”
Pa je čas že zrel za pozitvino diskriminacijo, za katero se zavzema Gabriel Hribar?
“Veliko govorimo o spremembi klima v naši deželi. To je treba enostavno enkrat preveriti, ali smo res tako daleč. In če se te razprave ne lotimo, ne bomo vedeli, ali smo res že prišli tako daleč ali ne.”
Daljšemu pogovoru z rojaki z avstrijske Koroške lahko prisluhnete v tokratni oddaji. Gostimo tudi predsednika državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Zadovoljen je, da so letos iz madžarskega proračuna dobili približno petino več denarja kot lani. Državna slovenska samouprava bo tako 20-letnico delovanja praznovala v obnovljenih prostorih. Kako ocenjuje doseženo v dveh desetletjih? Poslušajte oddajo!
S tremi mladimi arhitekti, rojaki s Tržaškega, Igorjem Spetičem ter bratoma Alešem in Borutom Plesničarjem, ki sodelujejo pri postavitvi slovenskega paviljona na Expo-ju v Milanu, se pogovarjamo tudi o novem tržaškem knjižnem središču, kulturnem centru tržaških Slovencev, kjer so prav tako dejavni.
Rojakinja z Reke Martina Cvetković, absolventka doktorskega interdisciplinarnega študija varovanja okolja na ljubljanski Univerzi, pove več o učinkovitem sistemu, ki ga je razvila skupaj z mentorji, za prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda in drugih tekočin brez dodajanja kemičnih snovi. Na Znanstveno-tehnološkem parku reške univerze so projekt uvrstili v program podpore obetajočim mladim. Po sklepu predstavnikov stroke in pristojnih državnih ustanov za varstvo okolja in trajnostni razvoj pa je dobila tudi prvo nagrado na razpisu ene od hrvaških bank in 100.000 hrvaških kun, s katerimi mora zdaj ustanoviti podjetje. Njen trenutno največji izziv tako je, kako znanje, ki ga je dobila s študijem, prenesti v prakso in zagnati uspešno podjetje. Ker je tudi odlična pevka, pa bi se lahko uspešno podala tudi v glasbene vode.
Prisluhnite pogovoru z Martino Cvetković v oddaji Sotočja, njeni skladbi, ki se predvajata na hrvaških radijskih postajah, pa lahko najdete na spodnjih povezavah.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Ob bližajoči se 60. obletnici podpisa takoimenovane avstrijske državne pogodbe nas zanima, ali so časi že zreli za nadgradnjo sicer še vedno ne v celoti spoštovanih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Zgodovinar in nekdanji koroški deželni šolski nadzornik za slovenski jezik v srednjih šolah Teodor Domej je prepričan, da je še tako dobra zakonodaja ne zagotavlja izpolnjevanja določil, če družba ni naklonjena spoštovanju pravic manjšine. Nujno je sodelovanje prebivalstva, več razumevanja, solidarnosti večinskega naroda. Spoštovanje pravic manjšine je težko izsiliti, je prepričan Teodor Domeja. Pa so časi že primerni, da bi z reformami, tudi na področju šolstva, okrepili varovanje slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem?
“Razmere postajajo vedno bolj zrele. Avstrijsko državno pogodbo smo dobili v časih veljave nacionalnizma, od katerega se zdaj vsaj v nekaterih avstrijskih regijah odmikamo. In to je lahko perspektiva.”
Nekoliko drugačno mnenje kot zgodovinar Teodor Domej ima odvetnik Rudi Vouk. Kot pravnik stavi na spoštovanje zakonodaje. Poudarja, da je spoštovanje prava temelj demokracije, čeprav bi si tudi sam želel, da bi manjšinske pravice ljudje spoštovali iz prepričanja.
“Razmere še niso dozorele. Se izboljšujejo, atmosfera je bolj naklonjena, tudi trenj, kot so bila še pred leti, ni več. Danes se srečujemo z drugačnimi problemi. Prevladuje namreč prepričanje, da so zadeve urejene, in ko nekdo opozori, da nekaj manjka, naletimo na ostro nasprotovanje. To dokazuje, da zadeve še zdaleč niso tako daleč, da bi ljudje razmišljali o tem, kaj manjšina dejansko potrebuje, temveč ima človek občutek, da so enostavno siti problema, da bi si želeli, da je končno enkrat mir. Česar pa še ne moremo potrditi, ker še nismo tako daleč.”
Predsednik Enotne liste, politične stranke, ki zastopa interese koroških Slovencev, Gabriel Hribar, ne ve, ali je čas že zrel za razpravo o tem, dejstvo pa je, pravi, da so spremembe nujne na različnih področjih, tudi na področju šolstva, kjer sistem deluje po pravilih večinskega naroda.
“Slovenska manjšina rabi, prav zato ker je manjšina, poosebno obravnavo. To je jasno! Obstoječi sistem ne deluje.”
Pa je čas že zrel za pozitvino diskriminacijo, za katero se zavzema Gabriel Hribar?
“Veliko govorimo o spremembi klima v naši deželi. To je treba enostavno enkrat preveriti, ali smo res tako daleč. In če se te razprave ne lotimo, ne bomo vedeli, ali smo res že prišli tako daleč ali ne.”
Daljšemu pogovoru z rojaki z avstrijske Koroške lahko prisluhnete v tokratni oddaji. Gostimo tudi predsednika državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Zadovoljen je, da so letos iz madžarskega proračuna dobili približno petino več denarja kot lani. Državna slovenska samouprava bo tako 20-letnico delovanja praznovala v obnovljenih prostorih. Kako ocenjuje doseženo v dveh desetletjih? Poslušajte oddajo!
S tremi mladimi arhitekti, rojaki s Tržaškega, Igorjem Spetičem ter bratoma Alešem in Borutom Plesničarjem, ki sodelujejo pri postavitvi slovenskega paviljona na Expo-ju v Milanu, se pogovarjamo tudi o novem tržaškem knjižnem središču, kulturnem centru tržaških Slovencev, kjer so prav tako dejavni.
Rojakinja z Reke Martina Cvetković, absolventka doktorskega interdisciplinarnega študija varovanja okolja na ljubljanski Univerzi, pove več o učinkovitem sistemu, ki ga je razvila skupaj z mentorji, za prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda in drugih tekočin brez dodajanja kemičnih snovi. Na Znanstveno-tehnološkem parku reške univerze so projekt uvrstili v program podpore obetajočim mladim. Po sklepu predstavnikov stroke in pristojnih državnih ustanov za varstvo okolja in trajnostni razvoj pa je dobila tudi prvo nagrado na razpisu ene od hrvaških bank in 100.000 hrvaških kun, s katerimi mora zdaj ustanoviti podjetje. Njen trenutno največji izziv tako je, kako znanje, ki ga je dobila s študijem, prenesti v prakso in zagnati uspešno podjetje. Ker je tudi odlična pevka, pa bi se lahko uspešno podala tudi v glasbene vode.
Prisluhnite pogovoru z Martino Cvetković v oddaji Sotočja, njeni skladbi, ki se predvajata na hrvaških radijskih postajah, pa lahko najdete na spodnjih povezavah.
Kaj rojakom v Italiji prinašajo - in česa ne - ustavne spremembe, o katerih bodo odločali na nedeljskem referendumu? O tem v pogovoru s Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu. Kaj je v svoji 35-letni zgodovini postal Kulturni dom v Gorici, kjer letno pripravijo tudi 200 prireditev, pojasnjuje direktor Igor Komel? Kakšna je letošnja bera slovenskih založb na avstrijskem Koroškem. Kaj ponujajo v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze in kaj pri celovški Mohorjevi? Kako se je na sejmu predstavila založba Fran Franca Merkača? Kdo je bil arhitekt in urbanist Zdenko Sila, ki je v Kvarnerju pustil neizbrisne sledi? Kdo so porabski slovenski upokojenci, ki že dve desetletji skrbijo za ohranitev domačega narečja in slovenske besede? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji.
Porabski Slovenci so zadovoljni tako z odnosi med državama kot s financiranjem njihovih organizacij. Toda razmere se lahko vedno še izboljšajo, tudi z dvojezičnimi napisi, o katerih so govorili na tokratni seji mešane slovensko madžarske komisije. Gostimo travmatologa Romana Schellandra, ki pove več tudi o razmerah na področju zdravstva v Avstriji. Spominjamo se soustanovitelja in dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta - Žarka, rojenega pred 100 leti. Z rojakom iz Zagreba Slavkom Alojzom Kramarjem se pogovarjamoi o slovenskih izgnancih v NDH med drugo svetovno vojno. Knjigo o tem je predstavil v tamkajšnjem Slovenskem domu. Kaj še pripravljajo zagrebški Slovenci pa pojasni Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb. Živahno bo, pravi. Prisluhnite!
Jezik in identiteta, kako sta povezana? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja vse bolj aktualno. Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji. S tržaškim rojakom, zgodovinarjem Gorazdom Bajcem se oziramo v čase pred in po osamosvojitvi Slovenije. Kakšne spremembe so doživljali rojaki v Furlaniji-Julijski krajini? Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, soustanovitelja planinske sekcije v društvu Bazovica, ter se pridružimo najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev na praznovanju 20-letnice delovanja.
Sredi novembra se bo v Budimpešti sestala mešana slovensko- madžarska komisija. Kaj od tokratnega že 16. srečanja pričakujejo porabski Slovenci, preverjamo v tokratni oddaji. Rojaka iz Furlanije Julijske krajine, Joška Sirka in Avguština Devetaka, uveljavljena gostinca in spodbujevalca turističnega razvoja, med drugim sprašujemo, kakšne so njune izkušnje s povezovanjem, tudi prek meje. Spominjamo se znamenitega tržaškega fotografa Maria Magajne, ki so se mu v Trstu poklonili z veliko razstavo. Na Reki se ustavimo na 21. mednarodnem lutkarskem festivalU. Na Obirskem pa z Avguštinom Brumnikom, predsednikom SPD Valentin Polanšek, spregovorimo o njihovi živahni pevski dejavnosti. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki iz Doberdoba in Gorice so bili pobudniki za postavitev spominskega obeležja padlim Slovencem na goriškem Krasu med prvo svetovno vojno. Več o odkritju spomenika, ki predstavlja tudi simbol slovenske navzočnosti na tem območju, lahko slišite v oddaji. Pred volitvami v koroško kmetijsko zbornico se pogovarjamo z nosilcem liste Skupnosti južnokoroških kmetov, županom Železne Kaple Francem Jožefom Smrtnikom. Spoznate lahko porabsko Slovenko Gabriello Labricz, ki je okrepila učiteljske vrste na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, rojakinjo z Reke Diano Jenul, magistrico informatike, ki se med drugim ukvarja s prevajanjem in je sodna tolmačka, in mladega podjetnika iz Plešc Roka Andlarja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Tokrat podrobneje o razmerah na področju kmetijstva, ki so se, ugotavljajo rojaki v Furlaniji Julijski krajini, v zadnjih letih zelo spremenile in zbirokratiziranosti, ki jim povzroča veliko težav. Več tudi o sofinanciranju čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška2014 - 2020 in tokratnih dnevih slovenske kulture v hrvaški Istri. Obeležujemo 110-letnico delovanja SPD Šentjanž in se pridružimo gobarjem na razstavi v Porabju.
V Trstu smo se pridružili rojakom, ki so bili za prijateljske odnose, dialog in sodelovanje odlikovani s srebrnim pečatom - najvišjim priznanjem tržaške pokrajine. V Monoštru se pogovarjamo z generalnim konzulom RS dr. Borisom Jesihom ki ugotavlja, da je med porabskimi Slovenci veliko volje za ohranitev svoje identitete. Marko Smole, rojak iz Gorskega kotarja, pove več o sodelovanju slovenskih in hrvaških etnologov, na Reki pa preverjamo, kako je s sodelovanjem tamkajšnje univerze s slovenskimi. V Šentjanžu v Rožu pa si ogledamo družbeno kritično predstavo Teatra Šentjanž z naslovom »Vseenost ali goldfisch zum mitnehmen«. Kakšno vlogo ima zlata ribica? Prisluhnite oddaji!
O sporočilu SLOMAKA – slovenske manjšinske koordinacije - poslancem evropskega parlamenta iz Slovenije, Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. O skupnem kolesarjenju slovenskega in madžarskega predsednika države. O praznovanju obletnice koroškega plebiscita z Emilom Krištofom, vodjem Unikuma – društva, ki se asimilaciji upira tudi s trijezičnimi kulturnimi prireditvami. O slovenščini v družini, ki v dvo ali večjezičnem okolju terja dodatne napore. O širjenju evropskih dnevov kulturne dediščine s Tržaškega v Špeter in predstavitvi rojakov iz Furlanije Julijske krajine na 48. Barkovljanki. Prusluhnuite rojakom iz sosednjih držav!
Slovenistika v Gradcu ima več kot 200-letno tradicijo. O njenem današnjem položaju se pogovarjamo z doktorjem Andrejem Lebnom, profesorjem na Inštitutu za slavistiko univerze Karla Franza v Gradcu. Manj spodbudna zgodba prihaja iz beneške občine Tipana. »Poslušaj, glej in molči«, je geslo občine, pravi tam živeči tržaški rojak Marko Trnovec. Zaradi javnega zavzemanja za pravice Slovencev si je prislužil ovadbo in se na koncu odločil za odhod na tuje. V Opatiji smo se pridružili predstavnikom slovenskih društev na Hrvaškem na njihovem 13. Srečanju in si v Števanovcih ogledali premiero nove igre porabske gledališke skupine Veseli pajdaši. Kot običajno, je bilo tudi tokrat veselo. Prisluhnite!
Čezmejni projekt razvoja kolesarskega turizma, vreden nekaj več kot milijon evrov, bo pomagal tudi rojakom v Porabju. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. O čezmejnih projektih se pogovarjamo tudi z rojakinjo iz Varaždina Barbaro Antolič Vupora, ki ima največ zaslug za popularizacijo pouka slovenščine v Medjimurju.Skupaj s člani društva slovenskih pisateljev v Avstriji se spominjamo pesnika in dejavnega kulturnega delavca Andreja Kokota in pesnika ter prevajalca Fabjana Hafnerja. Ustavili pa smo tudi v Križ pri Trstu, kjer je v Ribiškem muzeju, uradno odprtem konec tedna, predstavljena bogata slovenska pomorska in ribiška zgodovina.
Preverjamo, kakšno je letos zanimanje za učenje slovenskega jezika in kulture na Reki in v Pulju. Ravnatelj tržaške Glasbene matice Bogdan Kralj pove več o novostih, s katerimi želijo še povečati zanimanje za glasbeno izobraževanje in hkrati izboljšati znanje slovenščine. Gostimo dva umetnika, koroška Slovenca, glasbenika Tonča Feiniga in fotografa Marka Lipuša. Prvi se tudi na svojem sedmem albumu vrača k svojim koreninam z jazz priredbami slovenskih narodnih pesmi, drugi pa se z razstavo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, z naslovom Babica, pokloni svojim družinskim koreninam in vsem umrlim v tem taborišču. Klara Fodor, predsednica društva slovenskih porabskih upokojencev, pa pojasni, zakaj tudi porabskim upokojenim rojakom vedno zmanjkuje časa.
Boris Pahor, naš znani in cenjeni rojak iz zamejstva, je praznoval 103. rojstni dan in ta dogodek bomo obeležili tudi v oddaji Sotočja. Ker se bliža novo šolsko leto, bomo preverili, kakšen je položaj slovenskega jezika v izobraževanih ustanovah in nasploh v Furlaniji Julijski Krajini. Obiskali bomo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem so nekaj več pozornosti namenili povezovanju s Slovenci iz zamejstva, točneje s porabskimi Slovenci. Polde Zunder, župnik iz Železne Kaple, bo spregovoril o ohranjanju slovenske identitete na avstrijskem Koroškem. V oddaji Sotočja pa bomo predstavili tudi projekt Vžgano v spomin, ki obravnava dokaj prezrto tematiko požigov vasi med 2. Svetovno vojno na obmejnem območju med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V Sotočjih boste slišali prispevek z Državnega srečanja porabskih Slovencev, ki je tokrat minilo v znamenju spomina na 130- letnico rojstva jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa Avgusta Pavla. Društvo slovenskih izobražencev je v Finžgarjevem domu na Opčinah pripravilo že 51. študijske dneve Draga. Kako so udeleženci osvetlili trenutne razmere in možne prihodnje scenarije, med drugim pa iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se ponavljajo migrantske dinamike iz zgodovine – boste slišali v oddaji. Ustavili se bomo tudi na prireditvi Pliberški jormak, ki poteka že vse od leta 1393 in tudi letos predstavlja največje gospodarsko in družabno dogajanje v tem delu Koroške, zelo živahno je bilo tudi v slovenskem šotoru- »svaveji uti«. V Sotočjih se bomo ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem. Več pa nocoj ob 20.00!
V tokratnih Sotočjih bomo prepletali poletni utrip in zgodbe posameznikov. Tako kot že vrsto zadnjih let je v Monoštru sredina avgusta prinesla Mednarodno likovno kolonijo, ki jo organizira Zveza Slovencev na Madžarskem. O utripu in poteku 15. kolonije, podpori lokalnega okolja ter druženju umetnikov boste lahko več slišali v oddaji. Umetnost risanja karikatur pa utira pot Bojanu Grlici z Reke, ki je z Društvom Bazovica povezan od malih nog, zadnja leta predvsem s svojimi risbami, za katere je prejel že več nagrad. V Sotočjih bomo pot nadaljevali v Nabrežini pri Trstu, kjer je živela in ustvarjala Bogomila Doljak. Zgodbo in delo te vsestranske umetnice, ki se je poslovila v začetku leta, te dni pa so ji postavili bogato in zanimivo razstavo, bomo spoznali tudi v naši oddaji. Odpravljamo pa se tudi na Obirsko, na avstrijsko Koroško, kjer živi Marta Polanšek, upokojena učiteljica, ki nadaljuje poslanstvo svojega očeta Valentina Polanška, literata, skladatelja, učitelja in narodnega buditelja. Več pa v ponedeljek po 20. Uri v Sotočjih!
Vseslovenski simfonični orkester je združil mlade glasbenike iz Slovenije in sosednjih držav. Pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča je premierno nastopil konec junija letos ob začetku tokratnega srečanja Dobrodošli doma. Na koncertu v Slovenski filharmoniji so se orkestru pridružili gosti: Slovenski mendoški oktet iz Argentine, sopranistka, rojakinja iz Kanade, Theresa Plut, harfistka Tina Žerdin, mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Banjaluke in Slovenski oktet. Posnetku koncerta, na katerem je orkester krstno izvedel skladbo Splet slovenskih ljudskih mladega skladatelja Petra Tovornika. Prisluhnite jim!
Med perečimi temami, ki zaposlujejo predstavnike rojakov v Furlaniji Julijski krajini, so tudi preredka srečanja s pristojnimi v Rimu. Na Rebrci pri Železni Kapli se pridružimo mladim umetnikom, ki so tokrat pripravili lutkovno predstavo, posvečeno Shakespeareju in kresni noči. Gostimo porabsko rojakinjo Anito Vajda, ki se je po končanem študiju v Ljubljani vrnila domov in zdaj v Monoštru vodi hotel Lipa. Prisluhnete pa lahko tudi Martini Rejec, mladi glasbenici z Reke, ki igra kitaro, piše pesmi, pripravlja kabaret predstavo in sodeluje v več glasbenih skupinah.
V oddaji so tokrat besedo dobili umetniki iz Slovenije, Avstrije in Italije, udeleženci 35. slikarskega tedna v Svečah na avstrijskem Koroškem. S tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije, se pogovarjamo o njegovi kitajski izkušnji. O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih tudi v okviru projektov evropske unije več pove Natali Iskra. Na Gornjem Seniku pa obiščemo vzorčno kmetijo, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.
Z gospodarstvenikom Felixom Wieserjem, predsednikom upravnega odbora Posojilnice Bank iz Celovca, se pogovarjamo tudi o vlogi slovenskih bank v zamejstvu v časih osamosvajanja države? Predsednika Kmečke zveze iz Trsta Franca Fabca sprašujemoi, kakšen je odnos pristojnih v Furlaniji Julijski krajini do slovenskega kmetijstva in kaj si lahko rojaki na Tržaškem obetajo od nove desnosredinske oblasti na čelu z županom Robertom Dipiazzo. Na Reki preverjamo, kakšne so možnosti za slovenščino v tamkajšnjih vrtcih in se skupaj s porabskimi pohodniki podamo na pot proti Triglavu. Pridružite se nam tudi vi!
O sodelovanju na različnih področjih, tudi v gledališču. Gostimo nekdanjega senatorja v Rimu in dozdajšnjega vodjo gledališča Rossetti Miloša Budina, ki mu je potekel triletni mandat. Z Lojzetom Kerbitzem, dušo vogrških gledališčnikov, se pogovarjamo o Jurčičevem Domnu, z Milanom Pikom, vodjem Kulturnega doma v Pliberku in koreografskega centra Johann Kresnik, pa o dolgi noči plesa. Zanima nas, kakšno je sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na področju čezmejnih projektov v okviru programa Interreg. Na Reki pa preverjamo, kakšni so rezultati sodelovanja študentov, ki so iskali ideje za preureditev in oživitev zapuščenih objektov.
Neveljaven email naslov