Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fitinska kislina onemogoča absorpcijo mineralov, a hkrati deluje protirakavo
Žita in stročnice za človeka že stoletja predstavljajo enega najpomembnejših virov energije. Poleg njihove visoke energijske vsebnosti žita, predvsem pa stročnice, vsebujejo še pomemben delež beljakovin, vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k urejeni prebavi. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati in zakaj so to počeli že naši predniki? Razlog je razgradnja fitinske kisline. Ta je naravno prisotna v večini žit in stročnic in s svojo prisotnostjo v črevesju onemogoča absorpcijo mineralov, hkrati pa, kot dokazujejo raziskave, deluje protirakavo. Prisluhnite pogovoru z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
Čeprav se fitinski kislini težko povsem izognemo, pa lahko njeno vsebnost v živilih s primerno pripravo močno zmanjšamo. To je še posebej pomembno za ljudi, ki jim primanjkuje mineralov in/ali so slabokrvni. Raziskave so pokazale, da samo kuhanje ne prispeva prav veliko k razgradnji fitinske kisline, saj se njena vsebnost pri toplotni obdelavi zmanjša le za približno deset odstotkov.
Kaj lahko torej še storimo?
Fitinska kislina onemogoča absorpcijo mineralov, a hkrati deluje protirakavo
Žita in stročnice za človeka že stoletja predstavljajo enega najpomembnejših virov energije. Poleg njihove visoke energijske vsebnosti žita, predvsem pa stročnice, vsebujejo še pomemben delež beljakovin, vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k urejeni prebavi. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati in zakaj so to počeli že naši predniki? Razlog je razgradnja fitinske kisline. Ta je naravno prisotna v večini žit in stročnic in s svojo prisotnostjo v črevesju onemogoča absorpcijo mineralov, hkrati pa, kot dokazujejo raziskave, deluje protirakavo. Prisluhnite pogovoru z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
Čeprav se fitinski kislini težko povsem izognemo, pa lahko njeno vsebnost v živilih s primerno pripravo močno zmanjšamo. To je še posebej pomembno za ljudi, ki jim primanjkuje mineralov in/ali so slabokrvni. Raziskave so pokazale, da samo kuhanje ne prispeva prav veliko k razgradnji fitinske kisline, saj se njena vsebnost pri toplotni obdelavi zmanjša le za približno deset odstotkov.
Kaj lahko torej še storimo?
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov