Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Če jogurt pripravite sami, boste najbolj točno vedeli, kaj vse je v njem
Ko preverjate deklaracije, bodite pozorni na vsebnost sladkorja in barvil, priporoča Mojca Koman, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. Proizvajalci namreč kupcu ponudijo tisto, kar želi, in ravno kupci smo po navadi tisti, ki pričakujemo, da bo jagodni jogurt rožnate barve ali da bo borovničev jogurt vijoličast.
Navaden jogurt vsebuje približno štiri grame sladkorja na sto gramov jogurta. To je po večini mlečni sladkor, laktoza, povsem naraven sladkor, sadni jogurti pa imajo precej višjo količino sladkorjev, tudi do 3-krat, 4-krat več.
Tisti jogurti, ki so namenjeni otrokom, so navadno sladkejši. To pa zato, ker otroci hlastajo po sladkem okusu in bodo raje pojedli sladkejši jogurt. Seveda to ni prav. Smo pa kupci tisti, ki to kupujemo.
Okus, gostota in videz doma pripravljenega jogurta bi praviloma morali biti točno takšni kot pri tistem jogurtu, ki ste ga uporabili za cepivo. Edina razlika bo morda v količini maščobe. Lahko pa že med pripravo vplivate na to, kako kisel bo domači jogurt.
Potrebujemo samo mleko in eno žličko cepiva – na liter mleka vzamemo eno žlico cepiva. Cepivo pa je lahko kateri koli jogurt, saj so v vsakem jogurtu žive bakterije.
Rok uporabe domačega jogurta je vsaj 14 dni.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Če jogurt pripravite sami, boste najbolj točno vedeli, kaj vse je v njem
Ko preverjate deklaracije, bodite pozorni na vsebnost sladkorja in barvil, priporoča Mojca Koman, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. Proizvajalci namreč kupcu ponudijo tisto, kar želi, in ravno kupci smo po navadi tisti, ki pričakujemo, da bo jagodni jogurt rožnate barve ali da bo borovničev jogurt vijoličast.
Navaden jogurt vsebuje približno štiri grame sladkorja na sto gramov jogurta. To je po večini mlečni sladkor, laktoza, povsem naraven sladkor, sadni jogurti pa imajo precej višjo količino sladkorjev, tudi do 3-krat, 4-krat več.
Tisti jogurti, ki so namenjeni otrokom, so navadno sladkejši. To pa zato, ker otroci hlastajo po sladkem okusu in bodo raje pojedli sladkejši jogurt. Seveda to ni prav. Smo pa kupci tisti, ki to kupujemo.
Okus, gostota in videz doma pripravljenega jogurta bi praviloma morali biti točno takšni kot pri tistem jogurtu, ki ste ga uporabili za cepivo. Edina razlika bo morda v količini maščobe. Lahko pa že med pripravo vplivate na to, kako kisel bo domači jogurt.
Potrebujemo samo mleko in eno žličko cepiva – na liter mleka vzamemo eno žlico cepiva. Cepivo pa je lahko kateri koli jogurt, saj so v vsakem jogurtu žive bakterije.
Rok uporabe domačega jogurta je vsaj 14 dni.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov