Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj imajo skupnega solata, vaniljev sladoled, goveje meso in različni namazi? Prav vsi se odlično podajo k bučnemu olju. Prepoznaven aromatični vonj po oreščkih seveda prepriča marsikoga, da si z bučnim oljem popestri jedi, njegova uporaba pa je v severovzhodni Sloveniji skoraj zapovedana. Današnjo oddajo Veste, kaj jeste? je pripravila Tina Lamovšek.
Olje zelenkasto črne barve in oreščkastega okusa vsebuje omega-6 maščobne kilsine, vitmin E, magnezij, fitosterol ...
Kaj imajo skupnega solata, vaniljev sladoled, goveje meso in različni namazi? Prav vsi se odlično podajo k bučnemu olju! Uporaba tega je v severovzhodni Sloveniji skoraj zapovedana. Prepoznavni aromatični vonj po oreščkih pa seveda prepriča tudi preostale prebivalce države, da si z njim popestrijo jedi.
Nutricionistka Mojca Cepuš bučno olje uvršča v zdrav način prehranjevanja zaradi vsebnosti omega-6 maščobnih kislin: “To je esencialna maščobna kislina, vendar se v sodobnem času o njej ne govori tako veliko, ker jo zaužijemo v zadostni količini z običajno hrano. Več govorimo o omega-3, ki pa jih bučno olje seveda ne vsebuje.” Bučno olje je še naravni vir vitamina E, vsebuje pa še magnezij in fitosteroli, ki naj bi pomagali uravnavati holesterol.
“Če Prekmurec pride v gostilno in ni bučnega olja, potem je solata zanič.” – Tomaž Sambt
Raba bučnega olja pa se seveda ne začne in konča pri polivanju solate, temveč je večstranska. Poda se k stročnicam, kislemu sadju in zelenjavi, hladnim mesnim jedem, z njim začinimo juhe, ustreza tudi brbončicam, občutljivim za sladko. Nekaj kombinacij naštejeta še glavni kuhar v prekmurski gostilni v Ljubljani Güjžina Tomaž Sambt in tamkajšnja slaščičarka Jožica Kous: “Bučna rolada, torta, štrudelj, sladoled. Bučno olje zelo paše na sladoled. Potem ga lahko dodaš h kakšnim omakam, seveda se odlično poda bučni juhi.”
Se bučno olje komu odsvetuje? “Samo tistim, ki ga ne mara,” odgovarja Mojca Cepuš.
Kaj imajo skupnega solata, vaniljev sladoled, goveje meso in različni namazi? Prav vsi se odlično podajo k bučnemu olju. Prepoznaven aromatični vonj po oreščkih seveda prepriča marsikoga, da si z bučnim oljem popestri jedi, njegova uporaba pa je v severovzhodni Sloveniji skoraj zapovedana. Današnjo oddajo Veste, kaj jeste? je pripravila Tina Lamovšek.
Olje zelenkasto črne barve in oreščkastega okusa vsebuje omega-6 maščobne kilsine, vitmin E, magnezij, fitosterol ...
Kaj imajo skupnega solata, vaniljev sladoled, goveje meso in različni namazi? Prav vsi se odlično podajo k bučnemu olju! Uporaba tega je v severovzhodni Sloveniji skoraj zapovedana. Prepoznavni aromatični vonj po oreščkih pa seveda prepriča tudi preostale prebivalce države, da si z njim popestrijo jedi.
Nutricionistka Mojca Cepuš bučno olje uvršča v zdrav način prehranjevanja zaradi vsebnosti omega-6 maščobnih kislin: “To je esencialna maščobna kislina, vendar se v sodobnem času o njej ne govori tako veliko, ker jo zaužijemo v zadostni količini z običajno hrano. Več govorimo o omega-3, ki pa jih bučno olje seveda ne vsebuje.” Bučno olje je še naravni vir vitamina E, vsebuje pa še magnezij in fitosteroli, ki naj bi pomagali uravnavati holesterol.
“Če Prekmurec pride v gostilno in ni bučnega olja, potem je solata zanič.” – Tomaž Sambt
Raba bučnega olja pa se seveda ne začne in konča pri polivanju solate, temveč je večstranska. Poda se k stročnicam, kislemu sadju in zelenjavi, hladnim mesnim jedem, z njim začinimo juhe, ustreza tudi brbončicam, občutljivim za sladko. Nekaj kombinacij naštejeta še glavni kuhar v prekmurski gostilni v Ljubljani Güjžina Tomaž Sambt in tamkajšnja slaščičarka Jožica Kous: “Bučna rolada, torta, štrudelj, sladoled. Bučno olje zelo paše na sladoled. Potem ga lahko dodaš h kakšnim omakam, seveda se odlično poda bučni juhi.”
Se bučno olje komu odsvetuje? “Samo tistim, ki ga ne mara,” odgovarja Mojca Cepuš.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov