Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od sobote je v rdečih regijah prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti v kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih, restavracijah, gostilnah in na kmetijah. Priprava ter strežba jedi in pijač sta dovoljeni v nastanitvenih obratih, vendar le za goste, ki tam prenočujejo. V preostalih gostinskih obratih sta dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem. S tem pa bodo gostinci težko nadomestili izgubo.
Z dostavo in osebnim prevzemom bodo težko nadoknadili izgubo
Od sobote je v rdečih regijah prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti v kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih, restavracijah, gostilnah in na kmetijah. Priprava ter strežba jedi in pijač je dovoljena v nastanitvenih obratih, vendar le za goste, ki tam prenočujejo. V drugih gostinskih obratih je dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem.
Gostinka iz Maribora Devana Blakaj pove, da so pričakovali drugo zaprtje gostiln po prvem valu, ampak ne tako hitro. Prav tako niso pričakovali, da bo to z danes na jutri oziroma da bodo imeli samo nekaj ur časa, da se prilagodijo na nov sistem.
"Problem je, ker nam je ostala roba. Pričakovali smo, da bomo odprti vsaj še en teden, maksimalno do ponedeljka. Tukaj je največji hendikep v komunikaciji in prenosu informacij na gostince."
Devana Blakaj dodaja, da določenih jedi ni mogoče dostavljati oziroma bi z njihovo dostavo veliko tvegali, ker hrana ne bi bila na pravi ravni. Vprašljivi so lahko zrezki, zorjeno meso, njoki ...
"Paziti je treba tudi pri rižu. Najbolj hvaležna je recimo kvinoja. Paziti je treba pri solatah, ker ne smejo ven začinjene. Meso mora biti ločeno pakirano. Strošek embalaže je višji, zlasti če hočeš, da hrana do stranke pride kakovostna."
"Z dostavo ter osebnim prevzemom hrane in pijače gostinci ne bomo nadoknadili izgube ob zaprtju," opozarja Maja Hren, lastnica restavracij v Celju in Slovenski Bistrici.
"Zaradi vsega tega bomo tudi verjetno morali koga od zaposlenih odpustiti. Ker z dostavo in prevzemom ni veliko dela. Promet je seveda slabši, kot če bi imeli odprto."
Od sobote je v rdečih regijah prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti v kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih, restavracijah, gostilnah in na kmetijah. Priprava ter strežba jedi in pijač sta dovoljeni v nastanitvenih obratih, vendar le za goste, ki tam prenočujejo. V preostalih gostinskih obratih sta dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem. S tem pa bodo gostinci težko nadomestili izgubo.
Z dostavo in osebnim prevzemom bodo težko nadoknadili izgubo
Od sobote je v rdečih regijah prepovedano opravljanje gostinske dejavnosti v kavarnah, slaščičarnah, okrepčevalnicah, barih, restavracijah, gostilnah in na kmetijah. Priprava ter strežba jedi in pijač je dovoljena v nastanitvenih obratih, vendar le za goste, ki tam prenočujejo. V drugih gostinskih obratih je dovoljena izključno dostava hrane in pijače ali osebni prevzem.
Gostinka iz Maribora Devana Blakaj pove, da so pričakovali drugo zaprtje gostiln po prvem valu, ampak ne tako hitro. Prav tako niso pričakovali, da bo to z danes na jutri oziroma da bodo imeli samo nekaj ur časa, da se prilagodijo na nov sistem.
"Problem je, ker nam je ostala roba. Pričakovali smo, da bomo odprti vsaj še en teden, maksimalno do ponedeljka. Tukaj je največji hendikep v komunikaciji in prenosu informacij na gostince."
Devana Blakaj dodaja, da določenih jedi ni mogoče dostavljati oziroma bi z njihovo dostavo veliko tvegali, ker hrana ne bi bila na pravi ravni. Vprašljivi so lahko zrezki, zorjeno meso, njoki ...
"Paziti je treba tudi pri rižu. Najbolj hvaležna je recimo kvinoja. Paziti je treba pri solatah, ker ne smejo ven začinjene. Meso mora biti ločeno pakirano. Strošek embalaže je višji, zlasti če hočeš, da hrana do stranke pride kakovostna."
"Z dostavo ter osebnim prevzemom hrane in pijače gostinci ne bomo nadoknadili izgube ob zaprtju," opozarja Maja Hren, lastnica restavracij v Celju in Slovenski Bistrici.
"Zaradi vsega tega bomo tudi verjetno morali koga od zaposlenih odpustiti. Ker z dostavo in prevzemom ni veliko dela. Promet je seveda slabši, kot če bi imeli odprto."
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov