Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Petke pogosto začenjamo z obletnicami in tudi danes bo tako.

ORLANDO DI LASSO: TIMOR ET TREMOR, ALMA REDEMPTORIS MATER, REGINE CAELI
THE TALLIS SCHOLARS, dirigent: PETER PHILLIPS

JOHANN WILHELM HERTEL: DVOJNI KONCERT V ES-DURU ZA TROBENTO, OBOO IN GODALA
Oboa: BOŽO ROGELJA, trobenta: ANTON GRČAR, KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: UROŠ LAJOVIC

JOHAN SEVERIN SVENDSEN: ROMANCA V G-DURU, OP. 26 (VERZIJA ZA VIOLINO IN KLAVIR)
Violina: GREGOR HRABAR, klavir: IRENA URBANC

HECTOR BERLIOZ: RIMSKI KARNEVAL, UVERTURA, OP. 9
BERLINSKI FILHARMONIKI, dirigent: RUDOLF KEMPE

JOHANNES BRAHMS: tri iz cikla ŠEST SKLADB, OP. 118
2. INTERMEZZO V A-DURU
5. ROMANCA V F-DURU
1. INTERMEZZO V A-MOLU
Klavir: LANG LANG

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

SAMUEL BARBER:CANZONETTA ZA OBOO IN GODALNI ORKESTER
Oboa: SORIN CRUDU, KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: STEVEN LOY

EDOUARD DU PUY: KVINTET V A-MOLU ZA FAGOT IN GODALA
Fagot: ZORAN MITEV, GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE: violina: MONIKA ZUPAN, violina: MIRAN KOLBL, viola: MAJA BABNIK, violončelo: IGOR ŠKERJANEC

VLADIMIR HROVAT: SPOMINI ZA ANGLEŠKI ROG
Angleški rog: NINA TAFI

Pesem Reke je iz šeste knjige poezije Gregorja Podlogarja z naslovom Atlas. Zanju je prejel nominaciji za Jenkovo in Veronikino nagrado.
V zbirki Atlas se Gregor Podlogar odmakne od ameriške pesniške in kulturne tradicije – namesto z njo dialog raje razvija z evropskim modernizmom, krajevno pa predvsem z Dunajem. V njej tematizira življenje in smrt, svet, ki izgublja človeškost, prostore, ki bivajo, in tiste, ki ne bivajo.
Kratka pesem Reke na izvirno pesniški način med drugim obuja tudi spomin na čudenje kot izvor filozofije.

Interpretira Gregor Podlogar.
Produkcija 2024.

Zadnji del Glasbene jutranjice bomo preživeli v klasicizmu, in sicer bomo poslušali tri pozne simfonije dunajskih klasicistov: Mozarta, Haydna in Beethovna, simfonični zven pa bomo po vsaki simfoniji presekali s krajšim komornim delom njihovih sodobnikov.
Vse tri simfonije bo izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija, menjavali se bodo le dirigenti.

WOLFGANG AMADEUS MOZART: SIMFONIJA ŠT. 39 V ES-DURU, K. 543
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: SAMO HUBAD

AUGUST CARL DITTERS VON DITTERSDORF: CASSATIO V D-DURU
Flavta: KARMEN PALAJSA, VIOLETA BILJAKOVIĆ, META STARE, JURKA ZOROJA

JOSEPH HAYDN: SIMFONIJA ŠT. 93 V D-DURU, HOB. I: 93
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: EN SHAO

FRANZ SCHUBERT: KLAVIRSKI TRIO V B-DURU, D. 28
Violina: WERNER HINK, violončelo: FRITZ DOLEZAL, klavir: JASMINKA STANČUL

LUDWIG VAN BEETHOVEN: SIMFONIJA ŠT. 8 V F-DURU, OP. 93
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: ANTON NANUT

CARL CZERNY: FANTASIA CONCERTANTE ZA FLAVTO, VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 256
Flavta: MILENA LIPOVŠEK, violončelo: IGOR MITROVIĆ, klavir: ALEKSANDAR SERDAR

Frank Martin se je rodil 15. septembra 1890 kot deseti otrok v ženevski družini potomcev francoskih hugenotov. Že pri devetih letih je ustvaril svoje prve skladbice, pri dvanajstih pa ob poslušanju Bachovega Matejevega pasijona v njem dokončno dozori življenjska odločitev, da se bo prepustil glasbenemu ustvarjanju. Strogo družinsko okolje je bilo temu nenaklonjeno, zato je dve leti študiral matematiko in fiziko na Ženevski univerzi, hkrati pa se je izdatno samoizobraževal kot glasbenik. Njegov edini učitelj glasbe, in še to predvsem klavirja, je bil tedanji vodja ženevskega glasbenega življenja Joseph Lauber. Čas po prvi svetovni vojni in vse tja do začetka velike gospodarske krize je Martin posvetil potovanjem v Pariz, Rim in Zürich. V tridesetih letih se je vrnil v Ženevo in postal eden stebrov tamkajšnjega glasbenega dogajanja.

Nemčija nima jedrskega orožja ali močne vojske, nima stalnega sedeža v Združenih narodih, ni obveščevalna ali diplomatska velesila, ima pa močno gospodarstvo – vsaj tako so se doslej videli Nemci. Slika gospodarske velesile se je od začetka vojne v Ukrajini začela lomiti. Razpoke so pokazale, na katerih področjih so Nemci v preteklosti premalo vlagali. Poleg tega državo omejujejo zelo stroga proračunska pravila, njihovo razrahljanje priporoča Mednarodni denarni sklad. Vendar evropski gospodarski motor ni povsem imun na spremembe, zlasti na energetskem področju.

27. Državno tekmovanje mladinskih pevskih zborov je potekalo 6. aprila 2024 v okviru 35. Mladinskega pevskega festivala v Celju. Na njem se je predstavilo 12 sestavov v kategorijah: mladinski, srednješolski in dekliški zbori. Tokrat predstavljamo nastope Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Rogaška Slatina, Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje in Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Kranj.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skladatelj je največje stanovsko priznanje prejel za svoj zaokroženi vokalni opus, in sicer na svečani podelitvi, 4. junija letos. V oddaji bomo predstavili Čopijevo delo s področja ohranjanja in plemenitenja slovenske ljudske glasbe, slišali bomo njegove priredbe pesmi iz Rezije, Prekmurja, Bele Krajine, Koroške, Goriške, Benečije in Istre. Dela bodo zazvenela v občutenih interpretacijah Vokalne Akademije Ljubljana, Ženskega komornega zbora Čarnice, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Slovenskega projektnega zbora, vse pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta, ki se je tokrat tudi pridružil skladatelju Ambrožu Čopiju v našem studiu.

Film Črni čaj ali melanholična romanca med Kitajcem in Afričanko, ki sredi današnjih vojnih viher govori o sožitju. Ali poliamorija oziroma komična drama Štirje mali odrasli. Smo vam vzbudili zanimanje? V oddaji govorimo tudi o Glasbenih dokumentarcih 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina ter o festivalu Krafft.

Ob prepričljivi igralski zasedbi, fantastični Morriconejevi glasbeni podlagi in presunljivi scenografiji na sijajno bogatem prizorišču pragozdu nad slapovi Iguassu posneta zgodovinska drama si je prislužila večino najuglednejših filmskih nagrad in nominacij.

Trobento je začel igrati že pri osmih letih. Kljub mladosti je Maj Kavšek že kar izkušen glasbenik. Sodeluje v zelo različnih zasedbah, vse od simfoničnega orkestra, pihalnih godb, malih jazzovskih zasedb pa do bigbandov.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

59. gledališki festival Borštnikovo srečanje se počasi končuje, v oddaji boste lahko slišali nekaj vtisov iz preteklih festivalskih dni. Pozornost namenjamo tudi 8. festivalu Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju. V soboto pa bodo v okviru Poletne muzejske noči vrata muzejev odprta vse do polnoči. Vabljeni k poslušanju.

Kako zapleteno fiziko osnovnih delcev narediti zabavno in razumljivo vsakomur? Lahko bi rekli, da je to znanost zase in v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, jo jemljejo nadvse resno. Z dobrim razlogom. Čeprav je razumevanje fizike delcev vse prej kot preprosto, gre vendarle za znanost, ki išče odgovore na najbolj temeljna vprašanja, ki se tičejo prav vsakogar od nas: od kod prihajamo, iz česa smo in kaj se bo zgodilo z nami v prihodnosti.
V Cernu kot komunikatorka znanosti že vrsto let deluje fizičarka dr. Anja Kranjc Horvat. V zadnjem letu, odkar je tam zaživel znanstveni center Science Gateway, skrbi za šove in eksperimente v živo. Drobec znanstvenega komuniciranja s Cerna je v družbi Maje Ratej prinesla v tokratne Podobe znanja.

V Ljubljani poteka 18. festival Svetlobna gverila. Umetniška dela, ki kot svoje osnovno izrazno sredstvo uporabljajo svetlobo, eksperimentirajo in raziskujejo možnosti njene uporabe in sporočilnosti, mimoidoče nagovarjajo na ljubljanskih ulicah in trgih. Petra Tanko je pred mikrofon povabila kuratorico festivala Katerino Mirović, jo povprašala o svetlobni umetnosti ter se z njo sprehodila do nekaterih ambientalnih postavitev v okolici galerije Vžigalica, ki je tudi osrednje prizorišče festivala. S krajšimi izjavami o posameznih delih sta se pridružila še Stella Ivšek in Matej Bizovičar. Vabimo vas k poslušanju!

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.«

Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave … je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bila sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost le navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman.

Interpret: Sebastian Cavazza
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbenai opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Monteverdijevi spomini.
Na Festivalu v Schwetzingenu so ga uzvočili razigrani glasbeniki Capelle de la torre 1. maja letos.

Anna Onichimowska se je rodila leta 1952 v Varšavi, kjer je doštudirala polonistiko in delala kot urednica. Najbolj je zaslovela kot pisateljica za otroke in mladino, vendar piše tudi duhovite knjige za odrasle, v katere vključuje komiko, žanrske elemente in fantastiko. Ustvarila je vrsto knjig za otroke in mladino, od slikanic do mladinskih romanov, je tudi avtorica radijskih in gledaliških iger ter televizijskih scenarijev. Za odrasle je izdala zbirki kratkih zgodb Vmes (2012) in Juha iz žeblja (2013) ter romane Tretje oko (2009), Z zornega kota mačka (2018) in Oddam ženo v dobre roke (2019). Njena dela za otroke so prepoznavna po etični občutljivosti, ki motivno navezuje na predvojno ustvarjalnost Janusza Korczaka, slogovno pa segajo od realističnega opisa do fantastike in samosvojega nadrealizma. V slovenščino je prevedenih več njenih knjig za otroke, med njimi Duh stare hiše (1998, slov. 2006) in Matiček in lovci na duhove (2001, slov. 2008). Pisateljica živi v Lundu na Švedskem. Odlomek iz romana Oddam ženo v dobre roke je prevedla Jana Unuk.

Interpretira Ana Urbanc,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker,
redakcija Tesa Drev Juh,
produkcija 2024.

Oddajo bomo namenili tenorski saksofonistu Luckyju Thompsonu. Letos je minilo sto let od njegovega rojstva. Thompson je vso glasbeno kariero preživel nekako v senci svojih saksofonskih kolegov, čeprav je bil med prvimi, ki so še pred Johnom Coltranom in istočasno kot Steve Lacy poprijeli tudi za sopranski saksofon. Predstavljal je vezni člen med obdobjem svinga in poznejšega be bopa.