Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu dela Johanna Georga Leopolda Mozarta, Clauda Debussyja, Albina Weingerla, Matije Bravničarja in Marijana Vodopivca.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Charles Camille Saint Saëns: Koncert za violino in orkester št. 3 v h-molu, op. 61 s solistko Majo Cerar, Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Lorisom Voltolinijem.

Jan Skácel, ki je živel v letih od 1922 do 1989, je bil Čeh moravskega rodu in velja za enega najboljših čeških pesnikov 20. stoletja. Južna Moravska, kjer je živel, ima pomembno mesto tudi v njegovi poeziji, ki je koncizna, močno subjektivna in ironična. Izbrali smo Skáclovo pesem z naslovom November Poslovenila sta jo Albinca Lipovec in Tone Pretnar; leta 2002 jo je interpretiral dramski igralec Zvone Hribar.

Na sporedu Anton Grigorjevič Rubinstein: Koncert za klavir in orkester št. 2 v F – duru ter skladbi November Jake Puciharja in Čarovnikov vajenec Paula Dukasa.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Pavel Šivic je v zrelem obdobju komponiranja ustvarjal slogovno neobremenjeno. Ni se oziral na slogovne smeri, ki bi jim bilo v določenem času primemo ali zaželeno slediti. Zlasti od leta 1978, ko se je upokojil kot dolgoletni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je imel Šivic več svobode za komponiranje, pa tudi za publiciranje, ki ga je spremljalo vse od začetka njegove poklicne glasbene poti. V tem zadnjem obdobju, ki traja nekje od sredine 70i-h let pa do njegove smrti leta 1995, je skladatelj aktivno ustvarjal. V tem obdobju je napisal vse svoje solistične koncerte, simfonije ter dela za glasbeno gledališče, pa tudi veliko kantat. Nadaljeval je tudi komponiranje samospevov in skladb za klavir.

Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Doslej zadnje med njimi je knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti. Prav ob tej knjigi z Julijo Potrč Šavli razmišljamo o posebnostih estonskega jezika, o njegovi zahtevnosti, o smereh v sodobni estonski književnosti in še čem.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe iz zakladnice poljske glasbe 19. stoletja.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb skladateljev iz Poljske, ki sta ustvarjala v 19. stoletju: Fryderyka Chopina in Henryka Wieniawskega. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo z gostujočimi glasbeniki izvedli Andante spianato in Veliko briljantno polonezo za klavir in orkester v Es-duru, op. 22 Fryderyka Chopina, samospeve iz Chopinove zbirke Poljske pesmi, opus posthumni 74 za glas in klavir, Briljantno polonezo v D-duru, op. 4 in prvi stavek Koncerta za violino in orkester Henryka Wieniawskega. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 21. oktobra, ob 5.05.

Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki še posebej močno in kritično korespondirajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 120 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odpirali poglede.

Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic

Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015

Glasbena medigra.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe se je prevesil v drugo polovico, mi pa tokrat poročamo o dveh filmih iz programskega sklopa Panorama: brazilskem Greice in nizozemskem filmu Alfa, pri katerem je z manjšinsko koprodukcijo sodelovala tudi Slovenija. V Centru Rog v Ljubljani pa se ta teden odvija prva izvedba festivala RogDizajnDnevi, ki je razdeljen na tri sklope: RogKreaton, RogExpo in RogForum.

V tridesetih letih kompozicijske kariere je Charles Ives ustvarjal orkestralna, klavirska, zborovska in komorna dela, vseskozi pa je ustvarjal tudi samospeve – v njegovi skladateljski zapuščini jih najdemo okrog 150, po slogu pa se navezujejo na široko paleto glasbenih tradicij – od nemške »lied« tradicije do ameriških salonskih pesmi, hvalnic in ljudskih melodij. Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva.

Ponujamo izbor koncertov, ki so potekali v zadnjih slabih dveh tednih. V dvorani Union v Mariboru je potekal 1. koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je potekal koncert iz sklopa SiBrass, v Klubu Cankarjevega doma je potekal koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, Akademija za glasbo je začela letošnjo sezono koncertov iz cikla Tutti, Slovenska filharmonija je ponudila koncerta iz ciklov Same mogočne skladbe in Pretežno vokalni cikel, v Gradcu pa je potekala premiera Rossinijeve Pepelke.

Glasba ima svojo razvojno pot. Različnost zbližuje.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega izmed njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretka: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Prvi kabaret, Le Chat Noir, se je rodil na Montmartru. Njegov oče je bil Rodolphe Salis, priložnostni umetnik in prekanjeni konferansje, ki je utemeljil ta edinstveni žanr in z njim tlakoval pot umetnosti ter popularne kulture 20. stoletja. V drugi oddaji iz niza o zgodovini kabareta bomo prisluhnili zgodbi njegovega izuma.

V začetku leta so za prejemnico Skladateljske nagrade Erste Bank za leto 2024 izbrali slovensko skladateljico Nina Šenk, v tem mesecu pa ji zato posebno mesto namenjajo na festivalu Wien Modern. Ob pogovoru s skladateljico bomo poslušali tudi izvedbo njene skladbe Flux s koncerta ob odprtju tega pomembnega festivala.

Prisluhnili bomo intrigantno zastrti, amtmosferični glasbi ameriškega dua Bhob Rainey in Ernst Karel ter novi plošči harmonsko dromljajočih tvarin izmuzljivega spomina pozavnista in skladatelja Mattieja Barbierja.

Ameriška pisateljica Harper Lee (1926–2016) je leta 1960 zaslovela z romanom Če ubiješ oponaševalca in zanj leto dni pozneje zasluženo dobila Pulitzerjevo nagrado. Po romanu je leta 1962 Robert Mulligan režiral istoimensko zimzeleno dramo z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi; ta je za vlogo načelnega odvetnika in zrelega očeta prav tako zasluženo dobil oskarja. Pisateljica pa je že leta 1957 napisala roman Pojdi, postavi stražarja o rasnem vprašanju na ameriškem Jugu. Roman je izšel šele leta 2015, le leto dni pozneje pa je pri Mladinski knjigi že izšel slovenski prevod Polone Glavan. V tem manj znanem romanu, ki se dogaja dvajset let po dogodkih v slavnem romanu, odvetnikova hči opazuje očeta in opazi podrobnost, ki jo vznemiri.

Prevajalka Polona Glavan,
režiserka Špela Kravogel,
interpretka Maja Sever,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto 2016.

Eden najpomembnejših predstavnikov južnoafriške jazzovske scene, Nduduzo Makhatini, big band Zahodnonemškega radia in dirigent/aranžer Vince Mendoza so nastopili na univerzi v Achnu, Nemčija, oktobra letos. Predstavljamo!