V četrtkovem nočnem programu bomo pobliže spoznali mariborsko grafitarsko prizorišče, na katerem se je v zadnjem času zaradi provokativnega grafita dvignilo veliko prahu. Brskali bomo tudi po zgodovini in uživali v večno svežih melodijah mojstrov Mojmirja Sepeta in nedavno umrlega Ennia Morriconeja.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pred leti sem bila pri maši zunaj Ljubljane, v cerkvi, v kateri nisem poznala nikogar izmed navzočih razen svoje prijateljice, ki je bila z menoj. Poleg mene je sedela ženska, ki je pred mašo molila rožni venec, pri maši pa je ves čas zelo lepo pela. Potem pa je prišel pozdrav miru in vsi smo si podali roko. Hotela sem dati roko svoji sosedi in sem jo iztegnila proti njej, ona pa se ni niti ozrla name. Bila sem ogorčena. Kako morejo biti ljudje tako pobožni pri maši, hkrati pa se niti malo ne zmenijo za ljudi okoli sebe? Obrnila sem se na drugo stran k svoji prijateljici in ji to povedala. Ona pa je to gospo poznala in mi je povedala: »Slepa je in te sploh ne vidi.«
\tPostalo me je sram. Nič nisem vedela o tej ženski, pa sem jo v mislih obsodila, da je neprijazna. Bila sem ogorčena, še preden sem vedela, zakaj se tako vede. Sodila sem, ne da bi vedela, zakaj se kaj dogaja. Pozdrav miru sem spremenila v nekaj, kar prinaša nezadovoljstvo in nemir.
\tVerjetno se nam take stvari dogajajo kar pogosto. Obsojamo druge ali pa drugi obsojajo nas. Navadno vidimo samo, da drugi obsojajo nas, in nas to boli; bolj slepi in neobčutljivi pa smo takrat, ko mi sodimo druge, ne da bi točno poznali vse okoliščine in vedeli, zakaj se stvari dogajajo. Vzrok je največkrat nevednost, pa tudi to, da se premalo pozanimamo, zakaj se nekaj dogaja tako in ne drugače. Če bi vedela, da je slepa, bi se seveda obrnila k njej, jo prijela za roko, ji povedala, da sem njena soseda v klopi in da ji želim božjega miru.
\tVčasih se sprašujem, zakaj se mi dogaja to in ono. Verjetno ima vse svoje sporočilo zame, kot ga je imelo tudi srečanje s slepo gospo, s katero si nisva segli v roke za pozdrav miru. Zelo nazorno sem občutila, kako hudo je, ko se prepustimo predsodkom in na podlagi teh delamo popolnoma napačne sklepe.
\tUpam, da bom drugič pozornejša, predvsem pa, da bom s svojimi sodbami malo bolj počakala.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V zadnjih tednih ste najbrž tudi vi slišali, da je eden izmed pogostih simptomov bolezni COVID-19 izguba vonja. S tujko se to imenuje anozmija. In kaj imajo s tem opraviti naši možgani? V svet vonjev in živčevja se bomo potopili skupaj z dr. Dejanom Georgievom z nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Slovenska vlada je sredi marca sprejela odlok, zaradi katerega je moralo veliko študentov zapustiti svoja bivališča v študentskih domovih. Ali in kako se bodo lahko oktobra, ko se začne novo študijsko leto, vrnili, bo eno izmed vprašanj v četrtkovem Svetovalnem servisu. Ob objavi aktualnega razpisa za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2020/2021 se nam bo v studiu pridružil Igor Brlek iz študentskega doma v Ljubljani.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani je članica svetovalne skupine za zdravljenje covida-19, ki deluje v Kliničnem centru. Ne glede na uro ali dan je pripravljena odgovarjati na vprašanja bolniki in njihovi bližnji, pa tudi medijev. Tokrat smo jo med drugim vprašali, kako novi koronavirus prizadene telo. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani namreč opažajo, da covid-19 pusti številne posledice. Bolniki so še več tednov po preboleli okužbi utrujeni in oslabeli. Poročajo o hudih glavobolih in težavah s koncentracijo. Podrobneje pa z dr. Matejo Logar v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Prof. Alberto Avguštinčič je dolga leta poučeval filozofijo in sociologijo dijake Poljanske gimnazije. Po upokojitvi se je dejavno vključil v življenje v svoji soseski in četrtni skupnosti. Pred sedmimi leti je izdal avtobiografsko knjigo Vonj pečenih jabolk, v kateri je opisal svoje življenje brez staršev v rejniški družini. Pravkar je izšla njegova druga knjiga z naslovom Kdo sem, v pripravi pa je že tretja. Prof. Alberto Avguštinčič ima zelo pozitiven odnos do starosti in staranja. Prav o tem je začela pogovor z njim Cirila Štuber, ki ga je povabila pred mikrofon.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Za invalide je ena pomembnejših pravic - pravica do obnovitvene rehabilitacije. Ta jim omogoča, da kljub težji gibalni oviranosti vzdržujejo psihofizično kondicijo in pripomore k upočasnitvi napredovanja obolenja, predvsem pa preprečuje nastanek sekundarnih zapletov invalidnosti. Tokrat bomo opozorili predvsem na zaplete, ki so nastali, ker skupinska obnovitvena rehabilitacija ni urejena z ustrezno zakonodajo. Zakaj je Računsko sodišče zahtevalo začetek postopka za oceno ustavnosti in kaj se zdaj pričakuje? Kako bosta obnovitvena rehabilitacija invalidov in zdravstveno letovanje otrok in mladine urejena po novem, kako se bo to uresničevalo v praksi in kako to sprejemajo uporabniki – o vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Petra Medved.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Včasih moramo iti zelo daleč, da najdemo nekaj, kar je čisto blizu.
Pravljico pripoveduje Vesna Jevnikar.
Napisal jo je Jurij Černič.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 2011.

Slovenski narodnozabavni ansambel Alpski kvintet je na junijskem koncertu predstavil glasbeno paleto svojih uspešnic, v katerih se je predstavil vsak njihov član in seveda tudi ansambel kot celota. Prvovrstno glasbeno doživetje za vse ljubitelje narodnozabavnih viž!
Alpski kvintet je bil ustanovljen leta 1966 in deluje še danes. Članom zasedbe je uspelo razviti t. i. »alpski slog« oziroma »alpski zvok«, ki je postal zelo priljubljen tako pri poslušalcih kot tudi pri glasbenih kolegih. Hkrati pa je ansambel tudi soustanovitelj tradicionalnega Alpskega večera, ki se odvija že vse od leta 1987. V času njihovega delovanja so večkrat gostovali na najpomembnejših radijskih in televizijskih hišah v zahodni Evropi.



“Po daljši, nenačrtovani pavzi zaradi epidemije, so tudi Alpskemu kvintetu odpadla vsa igranja. Veselimo se prvega nedeljskega Poletnega koncerta iz naših krajev, ki bo namesto v Arboretumu Volčji potok, zaradi slabega vremena potekal v Studiu 26 Radia Slovenija. Potekal bo v živo, poveselite se z nami.”
Janez Per


Danes Alpski kvintet sestavljajo: Janez Per (bariton), Klemen Leben (harmonika), klarinetist Franjo Maček (klarinet), Damir Tkavc (trobenta), kitarist Marjan Rolc (kitara) ter pevci Maja Šturm Razboršek, Mihael Možina in Oto Pestner.
Koncert je potekal, kot že rečeno, iz Studia 26 z neposrednim prenosom na Prvem programu Radia Slovenija in video streamom na spletni strani Prvega programa, ogledate pa si galahko tudi na Facebook strani Prvega.

Literarni večer posvečamo francoski pisateljici Nathalie Sarraute, avtorici več romanov in dram ter pripadnici skupine, ki je utemeljila tako imenovani "novi roman". Nathalie Sarraute se je rodila 18. julija pred sto dvajsetimi leti v mestu Ivanovo v Rusiji, umrla pa je leta 1999 v Parizu. Ob okrogli obletnici rojstva izjemne ustvarjalke bomo slišali odlomke iz njenih besedil Tropizmi, Otroštvo in Jih slišite?. Oddajo je leta 1992 pripravila Tadeja Krečič, prevajalka njenega romana Otroštvo.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poletna Pesem v žepu prinaša izbor slovenskih kantavtorskih pesmi. Tokrat se bomo odpravili na Primorsko in poslušali pesmi Rudija Bučarja, Andreja Marušiča in skupine NOAIR.

Japonski pisatelj, mednarodna literarna zvezda Haruki Murakami, je začel teči v osemdesetih letih in je od tedaj pretekel številne maratone in ultramaratone ter tekmoval v triatlonih. V svoji knjigi O čem govorim, ko govorim o teku, ki je v avtorjevi domovini izšla leta 2007, se je poglobil v svojo strast do teka na dolge razdalje. V tokratnem Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek z začetka te knjige v interpretaciji Blaža Šefa in prevodu Aleksandra Mermala.