Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V letošnjem letu se spominjamo 250-te obletnice smrti slavnega violinista, violinskega pedagoga, skladatelja in glasbenega teoretika Giuseppeja Tartinija, rojenega v Piranu. Ob tej priložnosti bosta nocoj potekala dva koncerta, na katerih bodo priznani umetniki izvajali njegovo glasbo. Festival Ljubljana pripravlja koncert z naslovom Odsevi Tartinija, ki je del evropskega čezmejnega projekta tARTini. Ta z namenom spodbujanja kulturnega turizma in promocije kulturne dediščine povezuje institucije od Pirana prek Ljubljane in Trsta do Padove. V Slovenski filharmoniji bosta ob 21h nastopila violončelist Bernardo Brizani in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Na sporedu bodo tri Tartinijeve Simfonije za godala, Haydnov Koncert za violončelo in orkester št. 1 v C – duru, ki je znan po interpretativni zahtevnosti violončelističnega parta ter Sonatina za godala Uroša Kreka.

V Vili Tartini v Strunjanu so sinoči predstavili nov album, ki ga je v jubilejnem Tartinijevem letu izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenja. Godalni kvartet Tartini je v radijskem studiu 13 posnel štiri Sonate a quattro, ki so bile najdene med arhivi Tartinijeve zapuščine v Padovi. Več o tem pa Lea Hedžet. Koncert Godalnega kvarteta Tartini bo nocoj ob 21h na prizorišču Križnega hodnika Minoritskega samostana v Piranu.

V nadaljevanju predstavljamo še nekaj glasbenih vsebin, ki jim lahko danes prisluhnete na programu Ars. V zadnji uri Glasbene jutranjice bo Renato Horvat predstavil opero Ruslan in Ljudmila Mihaila Ivanoviča Glinke. Skladatelj se je v tej operi izkazal kot mojster karakterizacije likov in obeh kontrastnih svetov - sveta kijevske Rusije ter fantastičnega pravljičnega sveta.

V četrti oddaji cikla Skladatelj tedna, na sporedu ob 10.05, Polona Gantar v ospredje postavlja oratorij San Filippo Neri, ki je eden izmed vrhov glasbenega ustvarjanja Alessandra Scarlattija. Skladateljev kompozicijski slog v tej obsežni skladbi je že izoblikovan in enoten, delo pa razkriva genialni spoj glasbe z živahnim avtorjevim temperamentom.

V oddaji Po belih in črnih tipkah, na vrsti ob 14.05, bo na sporedu prva iz niza treh oddaj, v katerih Klemen Golner predstavlja pianističnega velikana, čigar slava je obkrožila svet in ga je tudi neglasbeno občinstvo poznalo kot prototip klasičnega, koncertnega pianista, Arthurja Rubinsteina.

V oddaji Mladi virtuozi, ki jo pripravlja Vesna Volk, bo ob 16.30 na sporedu posnetek koncerta Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je konec januarja nastopila saksofonistka Vida Kregar. Predstavila se je s sodobnim repertoarjem, tremi deli tujih skladateljev in novo skladbo slovenskega avtorja Tomaža Habeta.

Za oddajo Banchetto musicale ob 17.30 je Domen Marinčič izbral dve komorni kantati in instrumentalno glasbo nekoliko manj znanih francoskih baročnih skladateljev generacije med Lullyjem in Rameaujem, to so Clérambault, Montéclair, Le Roux in Rebel. Slišali bomo uglasbitvi antičnih zgodb o Herkulu ter o Piramu in Tizbi.

Oddajo Za en bokal muzike ob 19.30 Tomaž Rauch posveča nekaterim izjemnim zapisom našega ljudskega glasbenega izročila, kot ga je na posnetkih ohranil Glasbeno narodopisni inštitut. Gre za arhivske posnetke, ki spominjajo na čase, ko so materialna sredstva omogočila ohranjanje zvočne podobe izročila.

Ob 20h v oddaji Komorni studio Tjaša Krajnc predstavlja koncert 2. Festivala Sonc, ki je pred tremi leti potekal v cerkvi sv. Petra v Radečah. Gostujoči glasbeniki so skupaj z umetniško vodjo festivala, violinistko Tanjo Sonc, izvedli dva godalna seksteta, Ozarjeno noč, op. 4, Arnolda Schönberga in Godalni sekstet v A-duru, op. 48, Antonina Dvořaka.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ravi Shankar, leta 1975 rojeni pesnik indijskega porekla, živi in ustvarja v Ameriki. Doslej je izdal deset knjig poezije in za svoje ustvarjanje prejel več uglednih nagrad. Leta 1999 je ustanovil eno najstarejših spletnih revij za umetnost, imenovano Drunken boat (Pijani čoln). Ravi Shankar svojo poezijo utemeljuje na klasičnem verzu, rimanem ali prostem, vendar mu tudi spogledovanje z eksperimentalno poezijo ni tuje. V nadaljevanju bomo slišali njegovo pesem Kačji pastir.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glinka ima redko sposobnost, da zna svoj slog preoblikovati glede na potrebe in značaj teme, ki jo obravnava. Lahko je preprost, celo naiven, vendar nikoli vulgaren. Njegove melodije vsebujejo nepričakovane preobrate in prav ta nenavadnost je očarljiva. Je velik mojster harmonije, instrumente uporablja skrbno in pozna njihove najbolj skrite možnosti, zato je njegov orkester eden najsodobnejših in najživahnejših, kar si jih je mogoče predstavljati. (Hector Berlioz)

Pred vami je četrta oddaja o skladateljih Alessandru in Domenicu Scarlattiju, v ospredju pa bo oratorij San Filippo Neri, ki brez dvoma pomeni enega izmed vrhov glasbenega ustvarjanja Alessandra Scarlattija. Skladateljev kompozicijski slog v tej obsežni skladbi je že izoblikovan in enoten, delo pa razkriva genialni spoj glasbe z živahnim avtorjevim temperamentom. Pa vendar se skladatelj še vedno podreja obstoječim estetskim pravilom.

V glasbeni medigri boste lahko prihodnjo uro poslušali glasbo iz baleta Leseni princ Bele Bartoka. Na posnetku, nastalem 3. marca leta 2017 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na 5. koncertu tedanje sezone za modri abonma, bo igral Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Cristiana Macelaruja.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Konec junija so podelili kresnik za najboljši roman. Nagrado, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, je prejela Veronika Simoniti za roman Ivana pred morjem. Leta 2005 je izšel njen prvenec Zasukane štorije, sledila sta Hudičev jezik (leta 2011) in roman Kameno seme (leta 2014). Lani je objavila roman Ivana pred morjem, letos pa zbirko kratke proze z naslovom Fugato. V romanu Ivana pred morjem je dogajanje postavljeno na slovensko obalo. Prvoosebna pripovedovalka odkrije v hiši prednikov fotografijo mame in noseče babice. Kako vendar, saj mama ni imela ne brata ne sestre … Sprožilec dogajanja bralca potegne v zanimiv preplet sedanjosti in preteklosti. Lani poleti se je z Veroniko Simoniti o čisto svežem romanu za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tadeja Krečič.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V današnji oddaji in še dveh, ki bosta sledili čez teden in štirinajst dni, vam bomo približali pianističnega velikana, čigar slava je obkrožila svet in ga je tudi neglasbeno občestvo poznalo kot prototip klasičnega, koncertnega pianista. Če je med dirigenti takšen status užival Herbert von Karajan in postal nekakšen simbol dirigenta v prejšnjem stoletju, si je enakega, ko gre za pianiste, pridobil Arthur Rubinstein. Poleg zanimivosti iz njegovega prvega življenjskega obdobja boste lahko v njegovih izvedbah slišali še glasbena dela Antona Rubinsteina, Franza Liszta in Frederica Chopina.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Konec januarja je v dvorani Ruskega centra znanosti in kulture v sklopu cikla Glasbeni samovar Glasbene mladine ljubljanske nastopila saksofonistka Vida Kregar. Predstavila se je s sodobnim repertoarjem, tremi deli tujih skladateljev in novo skladbo našega avtorja Tomaža Habeta.

Robert Muczynski: Sonata, op. 29 (Andante maestoso)
Paul Bonneau: Capriccio v obliki valčka
André Waignein: Dva stavka za altsaksofon in klavir
Tomaž Habe: Ciconia ciconia (Štorklja) s tolkalcem Gašperjem Šemrovom in kontrabasistom Urbanom Čefarinom

Vida Kregar je na svojo glasbeno pot stopila v glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje, v kateri je pod vodstvom profesorice saksofona Betke Bizjak Kotnik igrala na kljunasto flavto, s saksofonom pa se je dodobra seznanila ob pomoči mentorja Mladena Jakšiča. Na glasbeni šoli ljubljanskega konservatorija je bila nato njena profesorica Jovana Joka, pozneje pa še Betka Bizjak Kotnik, ki je bila nekaj časa njena mentorica tudi na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Od šolskega leta 2018/19 je učenka Jana Gričarja. Poleg tega se redno udeležuje mojstrskih tečajev in delavnic pri priznanih domačih in tujih predavateljih, uspešna pa je tudi na tekmovanjih za mlade glasbenike. Lani je zmagala v svoji kategoriji na tekmovanju TEMSIG.

Andrej Blatnik je pred sedemintridesetimi leti objavil svojo prvo pripovedno zbirko Šopki za Adama venijo in se z njo uveljavil kot mojster kratke zgodbe. Toda Blatnik je tudi romanopisec in v tokratni oddaji Izšlo je bo predstavil svoj najnovejši roman Luknje (s podnaslovom Zgodba stranpoti), literarnozvrstno precej razgibano delo o čudnih časih in o tem, kako antijunaka iščeta nekaj, kar naj bi odrešilo svet. Roman, objavljen pri založbi Goga, se dogaja v nekako apokaliptičnih časih, nabit je s kulturnimi referencami, najkrajši možni opis njegove strukture pa bi lahko bil: Luknje so roman, katerega pripovedne poti se cepijo … Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratka odlomka. Nikar ne zamudite.

Za današnjo oddajo smo izbrali dve komorni kantati in instrumentalno glasbo nekoliko manj znanih francoskih baročnih skladateljev generacije od Lullyja do Rameauja, kot so Clérambault, Montéclair, Le Roux in Rebel. Slišali bomo uglasbitvi antičnih zgodb o Herkulu ter o Piramu in Tizbi.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske, romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznovrstne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman se poudarjeno razvija kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, vse do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin se notranje ne razvija, kot opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Ravi Shankar, leta 1975 rojeni pesnik indijskega porekla, živi in ustvarja v Ameriki. Doslej je izdal deset knjig poezije in za svoje ustvarjanje prejel več uglednih nagrad. Leta 1999 je ustanovil eno najstarejših spletnih revij za umetnost, imenovano Drunken boat (Pijani čoln). Ravi Shankar svojo poezijo utemeljuje na klasičnem verzu, rimanem ali prostem, vendar mu tudi spogledovanje z eksperimentalno poezijo ni tuje. V nadaljevanjem bomo slišali njegovo pesem Kačji pastir.

Tudi tokrat bomo oddajo posvetili nekaterim izjemnim zapisom našega ljudskega glasbenega izročila, kot ga je na posnetkih ohranila naša osrednja tovrstna ustanova: Glasbenonarodopisni inštitut. Podobno bo tudi v preostalih poletnih oddajah, v katerih bomo slišali predvsem arhivske posnetke, ki nas bodo spominjali na čase, ko so materialna sredstva omogočila ohranjanje zvočne podobe izročila – čase, v katere zdaj sega naš zvočni spomin. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

V Komornem studiu lahko slišite posnetke z 2. Festivala Sonc, ki se je začel 12. julija 2017 in je trajal do 15., dogodke pa so izvajali v cerkvi sv. Petra v Radečah, Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in na gradu Sevnica. Zasnovala ga je mednarodno uveljavljena violinistka Tanja Sonc, ki je od sezone 2017/2018 članica Komornega orkestra iz Züricha. Na 2. Festivalu Sonc 2017 je nastopilo osem uveljavljenih glasbenikov iz Slovenije, Italije, Nemčije, Španije in Libanona, ki so izvedli štiri koncerte komorne glasbe. Tokrat bomo predstavili dva godalna seksteta, ki so ju izvedli v cerkvi sv. Petra v Radečah: Verklärte Nacht/Ozarjena noč, op. 4 Arnolda Schönberga in Godalni sekstet v A-duru, op. 48 Antonina Dvořaka. Igrali so: violinistki Božena Angelova in Tanja Sonc, violista Christoph Sienczka in Ribál Moláeb ter violončelistki Beatriz Blanco in Maruša Bogataj. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, boste slišali tudi pogovor z violinistko v vlogi umetniškega vodje, v zadnjem delu oddaje pa bo skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko En Shaa izvedla še Romanco v f-molu, op. 11 Antonina Dvořaka.

V humorni zgodbi o treh godcih, ki zadnjikrat igrajo skupaj na svatbi, avtor odkriva različne poglede na ljubezen in na poročni obred. Ob tem z obešenjaško ljudsko šegavostjo razkrinka pozo formalne prisege zvestobe. Pomembna sestavina Mularczykove igre je tudi glasba ciganskega tria.

Režiser je Jože Valentič,
tonski mojster: Staš Janež,
dramaturg: Pavel Lužan,
glasbeni opremljevalec pa Aleš Kersnik.

Boben je Ludvik Bagari,
Gosli Sandi Krošl,
Trobenta Bert Sotlar,
Nevesta Maja Sever
in Glas Zoran More.

Igra traja 41 minut in 41 sekund.
Produkcija uredništva igranega programa.
Posneta je bila v v studiih Radia Slovenija oktobra 1991.

Glasbena medigra.

Eden opaznejših italijanskih skladateljev dvajsetega stoletja je bil tudi Bruno Maderna, ki je konec štiridesetih let prvič obiskal darmstadtski poletni festival nove glasbe. Ta je imel v njegovem ustvarjalnem življenju zelo pomembno vlogo. Kmalu je navezal pristne prijateljske stike z Wolfgangom Steineckejem, ustanoviteljem darmstadtskih tečajev, in skladateljem Luigijem Nonom. Maderna je deloval tudi kot dirigent; leta 1951 je v Darmstadtu ustanovil ansambel, ki je izvajal nova dela.

Japonski pisatelj, mednarodna literarna zvezda Haruki Murakami, je začel teči v osemdesetih letih; od tedaj je pretekel številne maratone in ultramaratone ter tekmoval v triatlonih. V svoji knjigi O čem govorim, ko govorim o teku, ki je v avtorjevi domovini izšla leta 2007, se je poglobil v svojo strast do teka na dolge razdalje. V tokratnem Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek z začetka knjige v interpretaciji Blaža Šefa in prevodu Aleksandra Mermala.