Pogovarjali se bomo z Bojano Pivk Križnar, ki je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, kjer s soprogom Tomom Križnarjem pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. V pogovoru tudi o tem, kakšno grožnjo lahko za Afriko pomeni koronaviurs. Nočni program bo iz koprskega studia vodila Tjaša Škamperle.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Verjamem, da marsikdo izmed vas pozna biblijskega Boga in njegovo ustvarjanje vesoljstva in človeštva. Če nič drugega, zagotovo poznate vsaj stavek iz Prve Mojzesove knjige, ki povzema njegovo ustvarjanje: »Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil.« (1 Mz 2,2)
Bog pri ustvarjanju vesoljstva in človeštva ni mislil samo na svoj počitek, temveč tudi na mojega in vašega, saj nam naroča: »Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj, da si odpočijeta tvoj vol in osel in si oddahneta sin tvoje dekle in tujec!« (2 Mz 23,12)
Bog je v raj, ki ga je ustvaril, postavil tudi človeka ter mu dal družico. In še nekaj: »Gospod Bog je dal, da je iz zemlje pognalo vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.« (1 Mz 2,9)
Še dandanes drevo življenja, ki zagotavlja nesmrtnost, čuvajo kerubi z mečem, gospod Bog pa je iz edenskega vrta izgnal človeka obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet. Tako sta v potu svojega obraza Adam in Eva obdelovala zemljo, da je iz nje vzklila pšenica, sicer bi bila lačna.
Upam, da je Bog Adamu in Evi vsaj sedmi dan pustil počivati. Mogoče sta si takrat vzela čas in razmislila, zakaj sta bila izgnana iz raja, po katerem bi se lahko mirno in brez oblačil sprehajala vseh sedem dni v tednu. Eva in Adam sta se, tudi zaradi prekanjene kače, raje odločila za drugačno pot.
Ko danes govorimo o drevesu spoznanja, imamo v mislih življenjske izkušnje. Te niso samo lahke in neboleče. So tudi grenke in boleče. Ko je Eva Adamu ponudila jabolko z najlepšega drevesa v raju, je, slepo verujoč kačinim besedam, videla samo, da je sadež dober za jed, mikaven za oči in vreden poželenja. Pozabila je, kaj ju z Adamom čaka, če bo jedla od prepovedanega drevesa.
V svoja naročja klatimo različna jabolka: črviva, rdeča, zrela in nezrela. Čeprav nas k ugrizu ne vabi kačji jezik z Gospodovega vrta, grizemo vse po vrsti. Tako si pridobivamo izkušnje. Tiste, ki nas lahko največ izučijo, so navadno bridke.
Drage poslušalke in dragi poslušalci, mogoče imate hišo z vrtom, na katerem so posajena tudi drevesa, ali pa živite v bližini gozda. Vzemite si kakšen dan počitka in se ustavite v raju, ki ste si ga ustvarili. Usedite se pod svoje drevo spoznanja in razmislite, kaj ste v življenju storili dobrega in kaj slabega.
Če bi Adam in Eva izpolnjevala zapovedi ob drevesu spoznanja, bi spoznala dobro, tako pa sta morala ob neizpolnjevanju zapovedi spoznati zlo. Zato naj vam ne bo žal dneva počitka, ki ga zapoveduje Gospod.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Na slovensko obalo, ki je v poletnem času seveda še bolj obiskana kot sicer, se bomo preselili zdajle. Potem ko smo vam v preteklih dveh tednih povedali, kakšen je plažni, bazenski in obvodni bonton ter kako se obnašati, ko smo v vodi, se bomo danes posvetili človekovemu vplivu na morski ekosistem. Na najpogostejše napake oz. neprimerno ravnanje in na to, kako to izboljšati, nas bo opozorila višja strokovno-raziskovalna sodelavka Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Andreja Ramšak. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.

Po Sloveniji potekajo različni tabori in varstva za mlajše šolarje, tudi na I. osnovni šoli Celje, kjer so počitnikarji sestavili poletni jedilnik in postregli z nasveti za poletno osvežitev. Tudi na igriščih ljubljanske Osnovne šole Ketteja in Murna ljubitelji športa dneve preživljajo zelo aktivno in pestro ...

Violinček je glasbena oddaja, ki naše najmlajše poslušalce nevsiljivo in sproščeno vodi skozi svet glasbene umetnosti. Pripravlja jo profesor Matej Jevnišek.

Na taboru preživetja v naravi Natin svet se mladi udeleženci učijo, kako uporabljati orodje (nož, sekira, žaga), kako zakuriti ogenj, izdelovati bivake, naučijo se uporabo vozlov, prepoznavati in uporabljati rastline, prepoznati živalske sledi, izdelovati bakle iz naravnih materialov, kako prefiltrerati vodo, izdelati vrv iz naravnih materialov in še marsikaj drugega.

Poleg preživetja v naravi imajo tudi druge dejavnosti, kot so kvizi, vodne in štafetne igre, sodelujejo pa tudi z zunanjimi izvajalci za kemijske poskuse (Inštitut Jožef Štefan), lončarstvo (lončarstvo DOBO), lokostrelstvo (Lokostrelski klub Turjak), spoznavanje gozdnih živali (Lovska družina Grosuplje), jahanje konj (Mali ranč).

Vtise s tabora slišite v soboto po 9h.

V oddaji Gremo v kino se bomo pogovarjali s srbskim režiserjem Miroslavom Terzićem, ki je s filmom Šivi opozoril na enega največjih škandalov v sodobni Srbiji, namreč na krajo novorojenčkov iz porodnišnic in njihovo prodajo. Ocenili bomo tudi biografsko dramo Mali princ Fahim o svetovnem mladinskem prvaku v šahu Fahimu Mohammadu. Razmišljali bomo o tekmovalnem programu letošnjega Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, poleg tega bomo predstavili letošnjo izdajo Filma pod zvezdami, ki jo lahko obiščete do 8. avgusta na Ljubljanskem gradu.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

NAPOVED - Labirinti sveta
Covid 19 ni premagan, življenje se ne vrača v stare tire. Glavno žarišče je spet v naši neposredni bližini, tokrat na Balkanu. Spet se ugiba o tem, kdo bo prvi odkril cepivo in spet se govori o preoblikovanju sveta. In kot da to vedno zahteva svoje žrtve. Tako je bilo ob koncu prve in druge svetovne vojne. Žrtve je zahtevalo tudi preoblikovanje Balkana v devetdesetih letih. In šele ko mine dovolj časa, ko glavnih akterjev ni več med nami, smo ljudje dogodke pripravljeni poimenovati s pravim imenom. V Labirintih sveta bo tokrat z vami Marjan Vešligaj:

Albert Camus po splošni sodbi velja za enega ključnih mislecev filozofije eksistencializma in enega največjih pisateljev francoske oziroma svetovne književnosti 20. stoletja. Ta slava v pretežni meri počiva na izjemni umetniški moči in miselni globini dveh romanov – Tujca iz leta 1942 in Kuge, ki je luč sveta ugledala pet let pozneje. Gre za tako rekoč večni deli, ki ju lahko beremo kadarkoli in kjerkoli, pa nam bosta vsakokrat odpirali nove horizonte in zastavljali nova vprašanja. In vendar je treba reči, da se zdi naš, »koronski« čas še prav posebej primeren za bodisi prvo bodisi ponovno branje Kuge. Kakor namreč pove že naslov, Camus tu piše o epidemiji, o izmišljenem izbruhu nemara najstrašnejše kužne bolezni, ki v romanu v štiridesetih letih prejšnjega stoletja prizadene Oran, pristaniško mesto v Alžiriji. Kaj živega, aktualnega, nepogrešljivega nam torej to tri četrt stoletja staro delo francoskega nobelovca lahko pove o našem lastnem položaju, smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali v pogovoru z literarnim kritikom Urbanom Vovkom, ki je novemu natisu Kuge - ta je v dobrem starem prevodu Jožeta Javorška pred nedavnim izšel v okviru založbe Beletrina - pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dr. Tomaž Lazar, višji kustos, znanstveni sodelavec v Narodnem muzeju Slovenije, je poznavalec srednjega veka in predvsem velik strokovnjak za srednjeveško orožje, obrambne sisteme in vojskovanje tistega časa. Njegovo strokovno področje je predvsem zgodovina do 18. stoletja, med zbirke, ki so ali pa so bile njegovo področje dejavnosti, pa spadajo tudi merila, igrače, nakit, pečati in lapidarij. Rojen je v Ljubljani, kjer tudi živi, zato je tudi njegova celotna študijska pot vezana na to mesto. Kot nam je povedal, je z zgodovino povezan že zelo dolgo, najbolj pa se je to pokazalo v osnovni šoli, ko se je v naši državi zgodila osamosvojitev. Takratno dogajanje se mu je močno zarezalo v spomin. Čas osamosvojitve je bil prelomen. Med ljudmi je bilo takrat čutiti močan čustven naboj, povezanost in občutek pripadnosti skupnosti. Tako dojemanje časa pa je po mnenju Tomaža Lazarja tesno povezano s samo zgodovino. Ta zgodnja leta, ko se človek počasi usmeri v neko dejavnost, študij in podobno, so bila zaznamovana tudi s serijo oddaj na TV Slovenija o srednjeveških gradovih na Slovenskem, ki jih je vodil naš priznani kastelolog dr. Ivan Stopar. On je odprl zelo zanimivo tematiko arhitekture srednjeveških gradov, to pa je mladega nadobudneža Tomaža Lazarja še dodatno navdušilo za pot v zgodovinske vode. Tomaž Lazar je gost oddaje Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Epidemiološke razmere v svetu so še precej slabe, tudi na Zahodnem Balkanu vse več držav zaostruje protikoronske ukrepe, pri nas pa po ocenah pristojnih uspešno drsimo navzdol. Vsak okuženi namreč okuži manj kot enega, najbolj so ta trenutek zaskrbljeni v Hrastniku. V Tedenskem aktualnem mozaiku podrobneje tudi o novem evropskem proračunu, nedeljskem zaprtju trgovin ter o morebitnih posledicah predlagane medijske zakonodaje. Oddajo vodi Špela Novak

Glasbena preobleka je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri predstavljamo manj znane priredbe domačih in tujih uspešnic. Na sporedu je vsako sredo ob 22.30, ponovitev pa v soboto ob 18.15. Enkrat na mesec jo bomo živo prenašali iz studia 13; naši gostje bodo zanimivi glasbeniki, s katerimi bomo skupaj priredili nekaj domačih in tujih skladb ob kitarski spremljavi. Urednik oddaje je Andrej Prezelj.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Muca laja, vrabec muka ...
Pripoveduje: Boris Cavazza.
Napisal: Kornej Čukovski.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1975.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V radijski igri se soočita pisateljica in psihiater, konfliktno stanje med njima pa ustvarja polemika o kartoteki, ki je nekoč zaznamovala pisateljico, ta pa se zdaj skuša znebiti svoje obremenjujoče preteklosti.

Režiserka: Elza Rituper
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Metka Rojc

Pisateljica - Marinka Štern
Psihiater - Zvone Hribar

Traja 6' 17”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1995

Poljski pesnik, dramatik in pisatelj Tadeusz Różewicz se je rodil leta 1921 v Radomsku. Vse življenje, vse do smrti leta 2014, je bil neutruden iskalec novih oblik izraza. Za oddajo, ki je bila prvič na sporedu leta 2007, je Jana Unuk izbrala in prevedla nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke z naslovom Izhod (2004). Pesmi interpretira Pavle Ravnohrib.

David Bromberg Band: Big Road. Album, ki diha s polnimi americana pljuči, album ameriškega veterana, ki se glasbeniško še ni odpisal in prav tako še ni odpisal svoje izjemne žanrske raznovrstnosti.