Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, danes vas najprej vabimo k poslušanju glasbenih vsebin, ki jih pripravljamo na programu Ars. Ob 10.05 bo na sporedu oddaja Zborovski panoptikum. V oddaji predstavljamo portret Mirka Cudermana. Duhovnik, muzikolog, zborovodja in glasbeni pedagog, ki je v petdesetletni karieri ključno zaznamoval slovensko glasbeno življenje, danes namreč praznuje 90. rojstni dan. Cuderman je vodil najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: zbor ljubljanskih bogoslovcev, zbor ljubljanske stolnice, Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet. Z njimi je postavljal nove kakovostne standarde in osvojil številne nagrade na zborovskih tekmovanjih. Koncertno je izvedel mnoge sporede velikih vokalno instrumentalnih del in a capella zborovske glasbe; veliko del je bilo pri nas izvedeno prvič. Veliko je snemal ter posnetke s slovenskimi glasbenimi deli izdal na ploščah, v zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba je izšlo več kot 100 albumov.

Ob 11.25 Tomaž Rauch v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi nadaljuje poletno popotovanje in predstavlja alikvotno petje iz Tuve, igranje na mbiro iz Zimbabveja in petje s Tahitija.

V oddaji Baletna glasba, na sporedu ob 16.10, bomo predvajali Šest bolgarskih plesov Béle Bartóka, baletno suito Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva in plese iz baleta Gajane Arama Hačaturjana.

Za oddajo Sobotni koncert ob 17h je Mihael Kozjek izbral oddajo iz ciklusa Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere, ki je v celoti posvečena v Genovi rojenemu violinskemu virtuozu in skladatelju Niccolóju Paganiniju. Poleg njegove glasbe bodo na sporedu tudi dela Franza Liszta, Johannesa Brahmsa, Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Alfreda Šnitkeja in Camilla Sivorija, ki so našli ustvarjalni navdih v Paganinijevih skladbah.

V oddaji Sobotni operni večer, pripravil jo je Dejan Juravić, ob 20h predstavljamo opero Semiramida Gioacchina Rossinija. Lani so jo uprizorili v Pésaru v koprodukciji z Valonsko kraljevo opero iz Liegea. Režiral jo je Graham Vick, peli pa so pevci, specializirani za Rossinijev repertoar.

Med dogodki, ki jih lahko danes obiščete v živo, je koncert zasedbe Anakrousis (anakrúzis) Six. Zasedba šestih pevcev nastopa ob pol devetih v Vipavskem Križu v okviru tamkajšnjega poletnega festivala, na njihovem repertoarju pa so večglasne vokalne skladbe različnih glasbenih zvrsti.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Odsotnost - tako je pesnik Ervin Fritz naslovil pesem, ki jo bo interpretiral igralec Martin Mlakar. Pesem je objavljena v zbirki Minevanje, zbirki refleksij o bivanjskih vprašanjih in resignaciji.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dragi poslušalci, danes dr. Mirko Cuderman praznuje 90. rojstni dan.
Ob tej priložnosti vas vabimo k spremljanju ponovitve prvega dela njegovega portreta, ki je nastal pred desetimi leti.

Do konca avgusta je v Moderni galeriji v Ljubljani na ogled razstava s kompleksnim naslovom RAZSTAVA | INTROSPEKTIVA: V.S.S.D. (VEŠ SLIKAR SVOJ DOLG, 1985–1995) +– ALEN OŽBOLT (DELA 1995–2018). Današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom zato namenjamo Alenu Ožboltu, ustvarjalcu, ki se je izobraževal na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; med letoma 1884 in 1995 je deloval v umetniški skupini Veš, slikar, svoj dolg (V.S.S.D.), odtlej deluje samostojno. Z umetniškimi projekti in razstavami se predstavlja doma in v tujini, leta 2003 je prejel nagrado Prešernovega sklada, objavil pa je tudi več avtorskih 'vizualnih esejev' in daljših teoretskih besedil o umetnosti. Je tudi izredni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z njim se je leta 2013 pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

V tokratnem poletnem potovanju v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi bomo slišali alikvotno petje iz Tuve, igranje na mbiro iz Zimbabveja in petje s Tahitija. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

»Kaj se skriva za človekovim prizadevanjem za ohranitev biotske raznovrstnosti, habitatov, ogroženih vrst? Ga poraja skrb za naravo ali prej skrb zase? Ali pa morda še bolj kot skrb njegov strah – pred minljivostjo, spremembami, strah pred smrtjo?«

Elektroakustična opera IDEN prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava v okviru Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem in odpira vprašanja, ki se nanašajo na vsako človeško upravljanje z naravo, na vsako zaščiteno naravno območje.

Opera je pretežno stkana iz človeškega glasu – dokumentarnih izjav, poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine. Interpretinje Katja Konvalinka, Barbara Krajnc Avdić, Nika Rozman, Nataša Živković, zbor: Tesa Drev, Tadeja Krečič, Andrej Rot, Ana Johana Scholten, Maja Žvokelj, pripovedovalci: Lucija Grm, Matej Rus, Bernard Stramič, strokovna sodelavka: Špela Petrič, dramaturško svetovanje: Pia Brezavšček, zvočna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden,libreto in režija: Tina Kozin in Saška Rakef, glasba: Bojana Šaljić Podešva. Delo je nastalo v koprodukciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, društva Celinka in ŠKUC gledališča. Projekt sta podprla Mestna občina Ljubljana – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.

Glasbena medigra

Konec junija so podelili nagrado kresnik za najboljši roman. Nagrado, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, je prejela Veronika Simoniti za roman Ivana pred morjem. Leta 2005 je izšel njen prvenec Zasukane štorije, tem sta sledila leta 2011 Hudičev jezik in 2014 roman Kameno seme. Lani je objavila roman Ivana pred morjem, letos pa zbirko kratke proze z naslovom Fugato. V romanu Ivana pred morjem je dogajanje postavljeno na slovensko obalo. Prvoosebna pripovedovalka odkrije v hiši prednikov fotografijo mame in babice, ki je noseča. Kako vendar, saj mama vendar ni imela brata ali sestre… sprožilec dogajanja bralca potegne v zanimiv preplet sedanjosti in preteklosti. Lani poleti se je o čisto svežem romanu z Veroniko Simoniti za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tadeja Krečič.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravljata urednika Alma Čelik in Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Pred nami je ponovitev 56. oddaje iz ciklusa Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Še vedno smo v Genovi, glavnem mestu severozahodne italijanske pokrajine Ligurije. Današnjo oddajo v celoti posvečamo v tem mestu rojenemu violinskemu virtuozu in skladatelju Niccoloju Paganiniju. Paganini je zapustil bogat opus izjemno zahtevnih del za violino, s svojima igranjem in pojavo pa se je že za življenja povzdignil skoraj v mit. Poleg njegove glasbe bodo na sporedu tudi dela Franza Liszta, Johannesa Brahmsa, Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Alfreda Šnitkeja in Camilla Sivorija, ki so našli ustvarjalni navdih v Paganinijevih skladbah.

Britanski pisatelj Graham Colin Swift se je rodil leta 1949 v Londonu. Njegov roman Zadnja želja, za katerega je bil nagrajen s prestižno nagrado in je bil pozneje tudi ekraniziran, je dvignil precej prahu, saj so Swiftu očitali pretirano podobnost s Faulknerjevo klasiko V smrtni uri. Slovenski prevod Swiftovega romana je izšel leta 2007 v zbirki Moderni klasiki, prevedla ga je Dušanka Zabukovec. Roman pripoveduje o posthumni izpolnitvi želje mesarja Jacka Arthurja Doddsa. Njegovi prijatelji se odpravijo na pot proti morju, v katerega naj bi raztresli njegov pepel, kot si je želel, hkrati pa potujejo tudi vase in v svoje odnose. Izbrane odlomke lahko slišite v interpretaciji dramskega igralca Uroša Smoleja, režiser oddaje, ki je bila posneta leta 2009, pa je bil Alen Jelen.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Odsotnost - tako je pesnik Ervin Fritz naslovil pesem, ki jo bo interpretiral igralec Martin Mlakar. Pesem je objavljena v zbirki Minevanje, zbirki refleksij o bivanjskih vprašanjih in resignaciji.

Lanski 40. festival je oblikovalo pet naslovov, »Semiramido« pa so uprizorili v koprodukciji z Valonsko kraljevo opero v Liegeu. Režiral jo je Graham Vick, peli pa so pevci, specializirani za Rossinijev repertoar.
V glavnih vlogah so nastopili: Salome Jicia (Semiramida), Varduhi Abrahamjan (Ársak), Nahuel di Pierro (Ašur) in Antonio Siragusa (Idreno). Zbor gledališča Públij Ventídij iz Ascolija Picena in Državni simfonični orkester italijanske radiotelevizije je vodil Michele Mariotti.