Ko je na začetku letošnje jeseni prvi mož zasedbe Lačni Franz izdal romaneskni prvenec, je završalo, da je Predin napisal roman, roman s precej nenavadnim naslovom »Mongolske pege«. Literarni kritiki in uredniki pravijo, da bo bralec v knjigi našel »"dobrohotno odsevanje družbene realnosti", da avtor razgrinja zdrse, ki posameznika oddaljujejo od modrosti, ter da nas zapeljuje z opisi vzplamenele prepovedane ljubezni. Kako se je kantavtor in eden najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov od avtorja besedil in glasbe za svoje uspešnice prelevil v romanopisca? V svoji družbenokritični drži pravi, da se morajo mladi boriti, da ohranijo Slovenijo, ter da je današnja dvojna morala hujša od nekdanjega režimskega enoumja. Zoran Predin prihaja na nočni obisk v noči s četrtka na petek, z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.

Danes v naši četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, ki se pri nekaterih ljudeh pojavi med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja za medicino spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pogosto slišimo ali beremo: Ljudje naj bi si želeli le še udobja, bogastva in varnosti in to bi hoteli doseči brez težav in naporov. Postali so vrednotno izpraznjeni in moralno slepi, zato gre vse k vragu. Tako nekako gredo mnoge tirade bolj ali manj jezljivih kritikov sodobne družbe. Seveda potem običajno sledijo nasveti in zahteve o tem, da je nujno treba poiskati izginule vrednote in moralna načela in jih s pravo vzgojo in s pravimi vzori znova privzgojiti ljudem, še zlasti mladim. Tu se ne bom spuščal v razpravo, koliko je danes res med ljudmi vrednotne izpraznjenosti in moralne slepote, koliko pa ni tudi ta vtis proizvod medijske in ideološke propagande z raznih strani. Bolj me zanima vprašanje, kaj sploh pomeni »posedovati« kake etične vrednote ali slediti kakemu moralnemu načelu. V medijih in v vsakdanjih pogovorih pogosto naletimo na mnenje, da tako »posedovanje« zajema predvsem sposobnost za ocenjevanje o tem, kaj je v kakih okoliščinah dobro in prav in kaj ni, in glasen zagovor teh ocen. Tipično za tovrstna mnenja je, da je v njih precej bolj v ozadju nedvoumno ravnanje v skladu s temi ocenami. Vsakodnevna praksa nas vendarle uči o tem, da sta nenehno poudarjanje svojih moralnih zahtev in preverjanje, ali se ljudje držijo teh zahtev, najboljša in verjetno tudi najkrajša pot do korupcije morale, tj. do izkoriščanja moraličnega govorjenja za povsem druge, nemoralne cilje. Nasprotno pa so ljudje, ki le redko govorijo o svoji ali tuji morali in se le redko sklicujejo na moralnost, pri tem pa sledijo svoji izvorni altruistični usmerjenosti, izjemno pošteni in dosledni. Tisto, kar nam najbrž resnično najbolj primanjkuje, vsekakor ni moraliziranje, temveč nepopačena in neposredna altruistična usmerjenost, ki zajema tako sposobnost sočutja z drugimi in dajanja pomoči drugim v stiski kot tudi sposobnost iskrenega širjenja veselja in radosti med ljudmi okrog nas. Želim vam, da boste lahko danes lahko kaj storili s tako usmerjenostjo.

Pravljice niso samo za lahko noč. Na Prvem jih ob posebnih priložnostih začenjamo že zgodaj zjutraj. V poslušanje vam ponujamo šest dogodivščin oblačka Pohajačka v interpretaciji igralke Majde Potokar. Pravljice avtorja Smiljana Rozmana so bile posnete leta 1981, v tem tednu pa vam bodo voščile lahko jutro! V petem delu oblaček Pohajaček pomaga jadralnemu letalcu Matjažu.

Kako nastanejo eksperimenti v Hiši eksperimentov? Luka Vidic pravi, da morajo biti dovolj robustni, da jih obiskovalci ne uničijo in zagotovo ne drži, da izhajajo le iz fizike in kemije. Poleg vseh novih spletnih e-ksperimentov, ki jih obljubljajo za letošnjo Noč raziskovalcev, smo naredili tudi kratek radijski eksperiment.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Prvi res zimski mesec je pred vrati, zato morajo sadjarji nekaj dodatne skrbi nameniti sadnemu drevju. Za gnojenje je pravi čas, skrajni čas pa za zaščito drevja pred voluharji, zajci in srnami. Več zelo koristnih nasvetov za sedanja opravila v sadovnjaku je prispeval Roman Mavec, vodja Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici.

Preventivni pregledi v nosečnosti so ena tistih zdravstvenih storitev, ki skoraj nemoteno poteka tudi med epidemijo. Prvi pregled je namenjen potrditvi nosečnosti, potem si pregledi sledijo na štiri do šest tednov, pozneje v nosečnosti na dva tedna in ob koncu vsak teden. Mnoge nosečnice se v prvem trimesečju odločijo za merjenje nuhalne svetline. Ena najpomembnejših preiskav pa je morfologija ploda na okvirno polovici nosečnosti. O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.

Vsak delavnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Z glasbo se bomo vrnili v leto 1974, ko je Carl Douglas prepeval disko uspešnico Kung Fu Fighting. Skladba se je prodala v nakladi več kot 10 milijonov izvodov in Carl Douglas je postal prvi jamajški glasbenik, ki je prišel na prvo mesto ameriške lestvice.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Po nekaj tednih razprav in zanikanj resničnosti je ameriški predsednik Trump vendarle dopustil svojim sodelavcem, da začnejo sodelovati s sodelavci novoizvoljenega predsednika Bidena. Ta je med tednom dal tudi jasno vedeti, da si bo prizadeval za drugačno mednarodno politiko, kot jo je začrtal njegov predhodnik. Evropski državniki so njegovo zmago in napovedi Bidena, da se Amerika vrača, pozdravili. Na evropskem političnem parketu sicer še naprej poteka razprava o povezavi vladavine prava in evropskih sredstev po madžarskem in poljskem vetu. Še ena zgodba o vztrajnosti in/ali trmoglavosti.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V zadnjem obdobju smo priča več zamenjavam vodstev v naših osrednjih nacionalnih muzejih in galerijah. Imenovanja potekajo brez upoštevanja mnenj stroke in mimo priporočil strokovnih svetov zavodov, opozarjajo kritiki. To se je že zgodilo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter v Slovenskem etnografskem muzeju. Tam, kjer je ustanovni akt zavoda jasno zahteval, da ima direktor tudi izobrazbo iz primarne dejavnosti te ustanove, se zdaj člene na hitro spreminja, kot na primer pri Narodnem muzeju in Moderni galeriji. Kaj je v ozadju odstranjevanja strokovnjakov iz osrednjih nacionalnih muzejev? Gre tu za bitko za (nove) interpretacije ali zgolj za simptom dobe, ki je strokovnim argumentom vse manj naklonjena? Zakaj so muzeji za sodobnost sploh relevantni? O tem v reprizi pogovora Nine Slaček in strokovnjakov za Intelekto.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

V tokratni epizodi bomo poiskali točko vznikanja primarnega občutja življenja v nas in se ji posvetili, brez pretiranega izpraševanja in razmišljanja. Naše središče je namreč lahko naše zavetje, vir zdravilnih moči in umiritve, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Polžek kupi mami klobuček za rojstni dan.\t
Pripoveduje: Metka Dulmin.
Napisal: Janez Bitenc.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

Tokrat se v oddaji ustavljamo v Nemčiji, na južni polobli in v Ameriki. Učiteljica slovenskega jezika in kulture v Berlinu Magdalena Novak nam je pripovedovala o tem, kako se v tem korona času spoprijemajo z učenjem slovenščine v slovenski dopolnilni šoli v nemški prestolnici. Z dr. Kajo Antlej iz Geelonga v Avstraliji smo se pogovarjali o vsebini 4. Konference Slovensko avstralskega akademskega društva, ki je letos zaradi pandemije potekala virtualno, z gradbenim inženirjem z Nove Zelandije Janezom Mikcem pa je beseda tekla o življenju in delu v tej otoški državi. V oddaji prek radijskih valov gostimo tudi nekdanjega zlatarja z Gorenjske Mateja Marolta, ki si je novi dom ustvaril v ameriški Pennsylvaniji.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V središču zgodbe sta najstnica Nadja Zelenina in njeno neuravnoteženo čustvovanje. Prevedla jo je Ana Krauthaker.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.