V prvi uri nočnega programa boste nocoj slišali pogovor z Nančo Kosmač Kogej, komparativistko, sicer pa hčerko pisatelja Cirila Kosmača. Pred kratkim smo obeležili 110-letnico njegovega rojstva in 40-letnico smrti. Seveda nam bo pripovedovala o očetu, med drugim o tem, kakšne krivice je doživljal med preživljanjem kazni v zaporih v Trstu, Rimu, Kopru in Gorici, pa tudi potem, ko je bil izpuščen. V nočnem programu, ki ga bo nocoj v koprskem studiu povezovala Smilja Baranja, bo naš gost tudi dr. Corrado Rojac iz Trsta, diplomirani harmonikar, čelist in pianist ter doktor zgodovine glasbe in kompozicije. Noč prinaša tudi posnetek koncerta zasedbe Flora & Paris, odpravili se bomo v dva obmorska naravna rezervata, spomnili pa se bomo tudi istrskega pesnika Alojza Kocjančiča.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Na letošnjem svetovnem kongresu Mednarodnega PEN-a, ki se je kot toliko drugih konferenc moral odvijati »na daljavo«, smo posebej obeležili 60. obletnico Odbora za pisatelje zapornike. Če pomislimo, da se to pisateljsko društvo, ki deluje v kakšnih 140 državah, poteguje za svobodo 200 pisateljev, je to izjemno poslanstvo. Francoski pesnik, prijatelj Slovencev, Pierre Emmanuel, se je spraševal: Kako je mogoče, da pesniške zbirke izhajajo v zelo majhnih nakladah in še manj je ljudi, ki jih berejo, pa vendar vsi diktatorski režimi naprej pozaprejo prav pesnike!

Pesniška beseda prihaja iz iskrenega srca. Vsi vemo, zlagana poezija je slaba poezija! Zato se pesem že po svoji naravi steguje k resnici, teži k lepoti radosti sreče, hkrati pa nam sporoča, da trpljenje obstaja, da človeška duša še vedno ječi v bolečini in da jo grabi obup. A pesnik ne govori le o svojih stiskah in upih, ampak tudi o tem, kako doživlja in vidi svet okoli sebe. Zato je kakor otrok, ki je upal na glas povedati, »da je cesar nag«! Izreči resnico, ki jo drugi prav tako opazijo, a si o njej ne upajo spregovoriti, je vsekakor nevarno početje. Zato takrat, ko govorimo o zaprtih pisateljih in si prizadevamo, da bi jih osvobodili, želimo pravzaprav osvoboditi resnico in ji pomagati, da v svobodi zaživi med nami, zato je tudi razumljivo, da ne uspemo vedno.

A spomnimo se, da je bil omenjeni Obor za pisatelje zapornike ustanovljen prav na 11. november, se pravi na praznik sv. Martina. V tem je lepa simbolika, a ne samo, ker je ta dan za Evropo istočasno praznik premirja ali konca prve svetovno vojne. Sveti Martin je tudi podoba viteškega vojaka, ki je razpolovil svoj plašč in ogrnil z njim reveža. To pomeni, da tudi pesnik deli z nami tisto besedo, ki jo nosi v sebi, in nas z njo ogreje, zaščiti in prebuja upanje. Ali pa obratno, iz nas naredi Martine, saj se nam predstavi tudi kot revež in nam spregovori v imenu teh, ki trpijo, trepečejo in so izgnani na rob mesta ali ven iz družbe.

Zelo zanimivo je, da tudi prerok Izaija Mesijo predstavi kot tistega, ki bo osvobodil jetnike, kar pomeni, da so v vseh časih bili po zaporih tudi nedolžni. Toda prav ta Mesija, ki se nam predstavi kot Odrešenik, pravi, da bo ob koncu časov povabil v svoje kraljestvo ljubezni te, ki so poleg drugih dobrih del obiskali bolnike in jetnike. Zanimivo je, da jih omenja skupaj.

V teh dneh imajo Jezusove besede še poseben pomen, saj so naši bolniki po bolnišnicah postali pravi jetniki. Do izraza lahko pride naša iznajdljivost srca, da jih obiščemo na nov način in jim povemo, da niso sami.

Pravljice niso samo za lahko noč. Na Prvem jih ob posebnih priložnostih začnemo že zgodaj zjutraj. V poslušanje vam ponujamo šest dogodivščin Oblačka Pohajačka v interpretaciji igralke Majde Potokar. Pravljice avtorja Smiljana Rozmana so bile posnete za oddajo Lahko noč, otroci leta 1981, v tem tednu pa vam bodo na Prvem zaželele dobro jutro. V zadnjem delu bo oblaček Pohajaček na nebu pričaral pravi cirkus!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Tudi danes se bomo v Kiksu družili z vejicami in doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pretekli teden smo govorili o tem, na kakšna pravila se opreti, ko vejicam iščemo pravo mesto v besedilu. Danes pa o nekaterih najpogostejših napakah, ki jih delamo. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.

Za prijaznejši vstop v zadnji mesec leta smo pripravili najnovejšo izdajo pravljic v obliki zvočne knjige, in to tako v digitalni verziji kot na CD-ju s priloženo pobarvanko. Na zvočni knjigi - Lahko noč, otroci! S pravljico v svet sanj - je sedem zgodb z zadnjega radijskega natečaja za izvirno slovensko pravljico: Pot kapljice Bučke, Pravljica o princeski, ki je hotela prespati zimo, Benjamin in poredni Polde, Utrujeni Božiček, Pikapolonica brez pik, Ježek, ki ni znal brati in Kdor se zadnji smeje. Čeprav so pravljice kar nekaj časa potrpežljivo čakale na izid v takšni obliki, niso mogle priti ob boljšem času. Ob 55. obletnici oddaje Lahko noč, otroci in 50. obletnici založbe ZKP RTV Slovenija želimo z njimi našim najmlajšim poslušalcem približati čudovite zvočne zgodbe, spodbuditi njihovo domišljijo, jih odeti s toplino in jih z radijsko pravljico pospremiti v svet sanj.

Potopili se bomo v zanimiv svet maketarstva. Dejavnost zahteva veliko potrpežljivosti in natančnosti, pri kateri izdelovalec maket v danem merilu stremi k čim boljšemu kopiranju pravega predmeta. Možnosti pri tem so skoraj neomejene, zato boste v soboto po deveti dobili veliko nasvetov o tem, kako ste lahko ustvarjalni tudi v času, ko se šolate od doma in ne obiskujete obšolskih dejavnosti.

Napovedujemo 17. Animateko, ki bo od ponedeljka naprej potekala na spletu. Grški režiser Christos Nikou predstavlja svoje z vodomcem nagrajene Sadeže pozabe z ravnokar končanega 31. Liffa. Konec prejšnjega tedna se je poslovil legendarni bošnjaški igralec Mustafa Nadarević. Posvečamo mu spominski zapis. Predstavljamo še celovečerec iz sobotnega cikla Sedmi pečat na TV SLO. Na sporedu je nemški film Med policami.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Po nekaj tednih razprav in zanikanj resničnosti je ameriški predsednik Trump vendarle dopustil svojim sodelavcem, da začnejo sodelovati s sodelavci novoizvoljenega predsednika Bidena. Ta je med tednom dal tudi jasno vedeti, da si bo prizadeval za drugačno mednarodno politiko, kot jo je začrtal njegov predhodnik. Evropski državniki so njegovo zmago in napovedi Bidena, da se Amerika vrača, pozdravili. Na evropskem političnem parketu sicer še naprej poteka razprava o povezavi vladavine prava in evropskih sredstev po madžarskem in poljskem vetu. Še ena zgodba o vztrajnosti in/ali trmoglavosti.

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dr. Stanislav Južnič je slovensko-ameriški raziskovalec, ki se ukvarja z novoveško zgodovino fizike v našem prostoru. Nekaj manj kot dve desetletji je zaposlen na Univerzi v Oklahomi v Združenih državah. Poleg vrste knjig in člankov o znanstvenikih takratne Kranjske je v Sloveniji najbolj odmevalo njegovo odkritje dragocenega izvoda dela Nikolaja Kopernika O revolucijah nebesnih sfer, ki je približno dve stoletji ležalo pozabljeno v Ljubljani. Poleg zavzetega znanstvenega raziskovanja Stanislava Južniča odlikuje tudi to, da svoja odkritja na izviren način prepleta z zanimivimi podrobnostmi iz življenja ljudi, ki jih preučuje, vse skupaj pa začini še z dobro mero humorja, ki močno zaznamuje tudi njegov pogled na samega sebe in življenje na splošno. O njegovih uskoških prednikih, njegovem očetu, priznanem jugoslovanskem diplomatu, antropologu in politologu Stanetu Južniču, njegovih odkritjih in študiju v Ljubljani in Združenih državah, njegovi strasti do rodoslovja pa tudi o njegovem pogledu na humor se je s Stanislavom Južničem pogovarjala Alja Zore.

Končuje se nov teden, v katerem epidemija ni popustila. Ostri ukrepi bodo veljali vsaj še teden ali dva. Sprašujemo se, ali bodo prinesla rezultate hitra testiranja v zdravstvu in domovih za starejše ter se veselimo spodbudnih novic o razvijanju cepiv. Komentiramo šesti sveženj pomoči gospodarstvu in preverjamo načrte o sedmem, namenjenem izhodu iz krize. Tudi ukrepanje Slovenije bo v prihodnje odvisno od pravočasne potrditve zajetnega finančnega svežnja Evropske unije, še vedno blokiranega zaradi razhajanj o upoštevanju vladavine prava. V oddaji tudi o povolilni sagi v Združenih državah Amerike in izplenu virtualnega knjižnega sejma. Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.

Poslušamo ponovitev oddaje Big Band RTV Slovenija se predstavi. V oddaji predvajamo avtorske skladbe članov orkestra, ki so bile posnete leta 2015.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Kamenček sreče je razočaran, ker ljudje in živali niso ljubeznivi drug do drugega.
Pripoveduje: Brane Grubar.
Napisala: Sonja Sever.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1990.

Avtorska instrumentalna glasba - člani solisti Big Banda se predstavijo kot skladatelji. Dirigent - Tadej Tomšič.
Voditelj: Milan Krapež

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Čas, ki ga živimo, je nenavaden, skrajen čas, ki sproža najrazličnejše premisleke o življenju in smrti. Eden takih pesniških,je novejša daljša pesem slovenskega književnika Franja Frančiča - Pesem o norosti.
Frančič je mladost preživel v vzgojnem zavodu, kjer se je izučil za galvanizerja. Leta 1979 je v Ljubljani diplomiral na Fakulteti za socialno delo. Po končanem študiju se je od leta 1979 do 1986 preživljal s priložnostnimi deli, nato pa je postal svoboden kulturni delavec. Franjo Frančič je prejel tudi veliko nagrad in priznanj. Za roman Domovina, bleda mati, ki je morda njegovo najbolj znano delo, je leta 1986 prejel nagrado zlata ptica, ki pa jo je odklonil. Za njegovo pisanje velja, da ima poseben, samosvoj jezik, ki je pravzaprav preplet dveh slogov – verizma in liričnosti. Z verizmom skuša čim bolj zvesto upodobiti resnično življenje, z liričnostjo pa izraziti delež sanj in hrepenenja v njem.
Interpretira Vanja Plut.

Jesenska invazija reggae singlov - drugič.