Na nočni klepet prihaja Urška Šobak, ki zase pravi, da je raziskovalka življenja. Ker obožuje potovanja, je študirala turizem. Uresničila pa si je tudi svojo otroško željo. Zbira namreč recepte babic in po njih pripravlja dobrote. V našem studiu bo tako dišalo po prav posebnem božičnem kruhu z drožmi, ki ga boste lahko pripravili tudi sami, saj vam bo izdala tudi recept za pripravo. Rada pa tudi kvačka, bere in vrtnari. Zanimivo bo.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe. Govori Aljoša Deferri, klarinetist, dirigent Papirniškega orkestra Vevče.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Advent je tisti čas v letu, ko izprežemo iz vsakdanjih obveznosti in svoj čas namenimo družini, prijateljem in sebi. Je čas, ko se iz zunanjega, pridobitnega sveta umaknemo v umirjeno vzdušje doma. Lahko se odklopimo, pamet spustimo »na pašo« in se poglobimo vase. Noge vržemo na fotelj in ne počnemo ničesar. Preprosto lenuharimo. Tudi to nam advent dopušča, dovoljuje.

A zakaj bi za to, da ne počnemo ničesar, sploh potrebovali dovoljenje? Ali ni naš čas le naš čas in tako z njim lahko počnemo, kar nas je volja? Lahko ga investiramo v kaj koristnega ali smiselnega, lahko pa tudi ne. Lahko za določen vložek dobimo določen iztržek, lahko pa tudi ne. Lahko pa vložimo nič (vsaj v smislu surove ekonomske logike), pa dobimo ogromno. In ravno v tem je moč brezdelja oziroma, če povemo naravnost in mimo vseh ovinkov, lenobe.

Poglejmo si le enega izmed najbolj znanih primerov. Za Sokrata, očeta filozofije, bi težko rekli, da si je vsakdanji kruh služil v potu težaškega dela. Vsaj ne v smislu danes vse prežemajoče ideologije dela. Sokrat ni bil vpet v dvanajsturni delavnik. V tem smislu ni investiral veliko svojega časa. Pa vendar se je ves čas poglabljal vase in si zastavljal moralna, politična, duhovna in druga eksistencialno pomembna vprašanja. Zanimala ga je resnica. In resnico je nenehno preverjal v pogovoru z drugimi. Sokrat je posedal in premišljeval, ter spet posedal in se o tem pogovarjal z drugimi. Kaj je to drugega kot podoba lenuha? Še ne tako dolgo nazaj so nekateri v zelo podobnih barvah slikali moderne Grke: posedajo, nič ne delajo in veliko govorijo. A Sokrat je s tem, da je počel nič, da je investiral nič, iztržil ogromno, ali natančneje, ogromno smo iztržili mi, ki danes živimo idejo Evrope. Sokrat z vprašanji ni spravljal v obup le sogovorcev, ampak je postavil temelje filozofije in tako določil kurz duhovnemu evropskemu razvoju za prihodnjih 2.500 let.

Nemški pisatelj Heinrich Böll v eni svojih kratkih zgodb pripoveduje o turistu, ki brezdelnemu ribiču prigovarja, naj podjetneje porabi svoj čas. Saj mu bo to zagotovilo blaginjo, da bo lahko v miru in brez naprezanja preživel svojo starost. Ribič ga začudeno pogleda: zakaj bi se naprezal, da bi lahko šele čez toliko in toliko let sedel na obali in lenobno opazoval sončni zahod, če to lahko počne že zdaj. To bi bila zares neekonomična investicija časa. Sokrat se je držal točno tega načela, pa poglejte, kaj vse se je rodilo iz tega.

Trgovčev sin je z letečim kovčkom, ki ga je dobil za darilo, odletel v Turčijo. Tam je izvedel za prelepo princeso, ki ji je bilo prerokovano, da jo bo razočaral zaročenec. Bo lahkomiselni fant našel pot do nje? Poslušajmo drugi del Andersenove pravljice o letečem kovčku, ki jo je za oddajo Lahko noč, otroci! pred leti priredila in režirala Irena Glonar.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.Tokrat se nam oglaša Suzana Vahtarič.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V drugi epizodi miniserije Bližje bližini bomo svoje možgane zaposlili z vprašanjem, ali je bližina nekaj, česar se naučimo, ali nam je evolucijsko dana. Kako se razvija in kako čisto prve izkušnje z njo vplivajo na bližino v odnosih. Z doktorico Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko, zakorakamo tudi v koordinatni sistem, pri katerem je na eni osi 'strah pred bližino' in drugi 'strah pred zapustitvijo'. "Zgodba o bližini je zgodba o nas. O naši sedanjosti in preteklosti. Zgodba o naši prihodnosti." Približamo se ji znova v četrtek zjutraj ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Oboleli za covidom pripovedujejo, da nenadoma nič več ne vohajo. Hrana nima več vonja in ne okusa, celo smradu ne zaznajo. Tudi raziskave kažejo, da je izguba voha pogost znak okužbe z novim koronavirusom. To poroča polovica, celo dve tretjini okuženih. Podatek zdravnikov ne preseneča. Vedno več je namreč znanega o tem, kako novi koronavirus vpliva na čutila, živčevje in možgane. Težave so prehodne in minejo, pri nekaterih pa ostanejo dalj časa. Podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Maribor poklical nevrologa doc. dr. Martina Rakušo, ki je del covid ekipe v UKC Maribor.

Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pariški podnebni sporazum, od podpisa katerega bo v soboto minilo pet let, med drugim jasno izpostavlja človekove pravice kot ključne pri naslavljanju podnebne krize. Podnebne spremembe pomenijo grožnjo človekovemu življenju, zdravju, povečevanje lakote, konfliktov in izgubo številnih domov. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb pa ne bi smeli pomeniti novega kršenja pravic. Nekatera sodišča že priznavajo, da neizpolnjevanje zavez glede zmanjševanja izpustov pomeni kršitev osnovnih človekovih pravic. O vsem tem voditeljica Špela Novak z gosti.

Gostje:
- Živa Kavka Gobbo, predsednica Fokusa, društva za sonaraven razvoj,
- dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Inštitut za aplikativno etiko,
- dr. Maja Bučar, ekonomistka, Fakulteta za družbene vede.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Za nekoga, ki je srečen, zadovoljen, pomirjen, pogosto rečemo, da "kar žari". V umirjenem stanju sta dve glavni vrsti svetlobe, pojasnjuje prof. dr. Borut Škodlar, ena je temnejša, ko smo ohromljeni od strahu in stisk, druga pa svetlejša, ki si jo želimo doseči tudi s tokratno vajo.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Ob 55-letnici oddaje Lahko noč, otroci! poslušalcem podarjamo novo izvedbo pravljice Čarobne besede. V neposrednem avdio in video prenosu iz radijskega studia 26 nam bosta pravljični decembrski večer pričarala igralka Tjaša Železnik in pianist Klemen Golner.

Ameriška pesnica Emily Dickinson – rodila se je pred 190 leti, umrla pa maja 1886 – še danes sodi med izjemno vznemirljive pesniške glasove, kot da njena poezija z leti ne izgublja čara in moči. V Literarnem večeru z naslovom Srce zaprosi za Slasti nam jo bo približala prevajalka njene poezije ter avtorica spremnega besedila in izbora Nada Grošelj.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vsak čas prinaša svoje preizkušnje, ki se slej ko prej prezrcalijo v pripovedi, pesmi in druge oblike ustvarjalnosti. Tiste večje, kolektivne izkušnje, kot so vojne, pomanjkanje in druge stiske, včasih tako odzvanjajo še desetletja ali stoletja. Za vas smo jih nekaj zbrali v današnji kantavtorski Pesmi v žepu.

Ob 210. obletnici rojstva francoskega romantika Alfreda de Musseta bomo predvajali pet njegovih pesmi, objavljenih leta 1970 v zbirki Lirika (v tistih letih je v zbirki izšlo šest knjig na leto). Pesmi je poslovenil Janez Menart, mojstrsko, za Nokturno jih je izbral Marjan Kovačevič Beltram, interpretiral jih je Boris Juh.