»Ko sem bil mlajši, mi je bilo v družbi dolga leta nerodno povedati, da sem obrtnik, pa tudi stavek, da sem umetnik, mi je šel težko z jezika. Ampak zdaj, po približno treh desetletjih dela in iskanj, se s tem ne obremenjujem več. Pomembno je, da z nakitom, ki se rodi v mojem dialogu s kovinami, osrečujem svoje stranke in da lahko potem kupci mojih unikatnih izdelkov širijo to srečo naprej.« Huberto Široka bo gost v ponovitvi oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravil Dušan Berne.

Med ljudstvi, ki so v času pred prihodom Rimljanov živela na območju današnje Slovenije, so zagotovo zelo zanimivi Japodi, o katerih se še dandanes krešejo različna mnenja, kdo so pravzaprav bili in kje je bilo njihovo glavno mesto. Po starejših virih naj bi bilo to v Metúljah na Blokah na Notranjskem, drugi menijo, da je bil to Šmihel pod Nanosom, spet tretji, da je bilo na Hrvaškem v Matuljih, ali v Gorskem kotarju, kjer velja omeniti hrib Velika in Mala Viničica pri Jospidolu pri Ogulinu, kamor pa dejansko stroka vse od 19. stoletja naprej umešča japodsko glavno mesto Metulum. Glede na pisne vire velja za osrednje ozemlje Japodov Lika, kjer naj bi bila tudi večina njihovih naselbin. Seveda pa sledove Japodov najdemo tudi v Kordunu na Hrvaškem, v Pounju v današnji Bosni in Hercegovini, v okolici Bihača, pa seveda tudi na območju današnje Slovenije v Beli krajini in na Notranjskem vse do Razdrtega. Več o tem zanimivem ljudstvu ali skupnosti pa v ponovitvi oddaje Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

V Sloveniji je 212 občin in vsaka ima svoj grb in zastavo. Enaindvajset slovenskih občinskih simbolov krasijo ptice najrazličnejših vrst. Vsaka izmed teh pernatih znanilk lokalne identitete - naj gre za simbol, ki obstaja že od srednjega veka, ali pa za rezultat domišljije sodobnega časa - pa ima zanimivo zgodbo. Iz oddaje se je ponesreci izmuznila planinska kavka, ki krasi grb občine Preddvor, zgodbe vseh drugih ptic pa so zbrane v tokratni ponovitvi oddaje Nedeljska reportaža. Med njimi je spreletaval Ambrož Kvartič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V naši civilizaciji je vse usmerjeno v pričakovanje neke čudežne rešitve, ki bo prišla od zunaj. Prišel bo Mesija in vse bo lažje, boljše in vsi naši problemi bodo kar naenkrat izginili. Potrebujemo vodjo, rešitelja ali modreca s čarobno formulo, ki nam bo razodel smisel življenja. Zatekamo se k najrazličnejšim duhovnim učiteljem, znanstvenim razlagam, obiskujemo duhovne seminarje. Stojimo v mrazu na avtobusni postaji in čakamo na avtobus. Ob tem pa pozabljamo, da imamo svoj avto, le naučiti bi se morali upravljati z njim.
V tem začaranem krogu se nič ne zgodi. Postajamo nesrečni, padamo v brezno praznine, brezupa ali pasivnega čakanja na rešitelja.
Pričakovati nekaj od drugih je iluzija. Šele, ko znamo stopiti vase, v globoko polje vseobsegajočega Duha, ugotovimo, da so vsi odgovori v nas samih. Vse iluzije tako materialnega kot duhovnega sveta odpadejo,začnemo se zavedati svoje bžanske narave.
Ali kot pravi pesnik:
»Tisti, ki znajo poleteti na krilih metuljev, tisti, ki slišijo smeh v očeh dreves, tisti, ki še znajo z razmršenimi lasmi in s prstom v ustih graditi peščene gradove tam na obalah zimskega morja, ti vedo, da je vse, kar potrebujemo v nas. Ti ne lovijo sreče, zadoščenja, smisla zunaj sebe. Ti vedo, da je vse to že v nas«.
Z današnjim dnem pogumno stopimo vase in se začnimo zavedati svoje božanske narave. Predajmo se notranji moči in postanimo Bojevnik Luči znotraj sebe. Zaupajmo v tisto, kar nam kaže naša globoka intuicija in se na čutenju predajmo svetovom znotraj nas samih. Le tako bomo v popolni predaji lahko videli odsev svoje božanske lepote v vsakemu izmed nas. Z vsakim dnem se bomo tako globlje zavedali svojega božanskega namena in tako uresničevali svoj potencial za skupno dobro.

"Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za 20 let, ki je bila leta 1961 obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov pa dobimo leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še veliko starejše," o začetkih Triglavskega narodnega parka pove Majda Odar, vodja tamkajšnje informacijsko izobraževalne službe.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Naša tokratna sogovornica v rubriki Drugi pogled prihaja iz Irana. Azadeh Hashemzadeh je v Sloveniji že dve leti in pol, o naši državi in Slovencih pa govori v presežnikih. Zelo jo veseli uredniško in fotografsko delo, poleg tega pa prostovoljno dela na Slovenski filantropiji. Komuniciranje z ljudmi iz različnih držav ji pomaga pri učenju jezikov, česar se loteva z veliko motivacije, saj želi v Ljubljani nadaljevati študij notranjega oblikovanja. Z Azadeh Hashemzadeh se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Strokovnjaki opozarjajo, da je tudi letos na pohodu nevarna mišja mrzlica. A miši so le ena od živalskih vrst, katerih v svojih bivališčih nismo veseli. V torkovem Svetovalnem servisu bo zato napotke, kako se uspešno znebiti miši, podgan, polhov, pa tudi mravelj, sršenov, os, muh in moljev, delil Miran Zupan, vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Kranju. Vprašanja zanj pošljite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani radioprvi.si.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo 1. programa.

Večina slovenskih statističnih regij je zelenih, tako smo tik pod mejo za prehod iz rumene v zeleno fazo epidemije, ki bi lahko omogočila dodatne sprostitve omejitev - a kot poudarjajo pristojni, za številne dejavnosti ostaja pogoj PCT - torej dokazilo o prebolelosti, cepljenju ali negativnem izvidu testa. Epidemije še ni konec, zato je nujno vztrajati pri samozaščitnih ukrepih.

Ostale teme:
- Unija bo po incidentu v Minsku dodatno kaznovala Belorusijo
- V zdravstvenem domu v Celju so ostali brez izvajalca ortodontije.
- Pred gledalci na odru ljubljanske Drame "Mati" in njen sin, utopist

Drugi vsebinski poudarki:
Tudi v Novem mestu se povečuje pritisk na urgentne službe.
V Kopru odprli kar dve parkirni hiši.
Glasbena šola v Zagorju v nove prostore, ki jih bodo uredili ob zajetni pomoči države.
Na kulinaričnem dogodku v Murski Soboti poskrbeli za promocijo lokalnih živil in proizvodov.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Priprave na predsedovanje Slovenije svetu Evropske unije so v sklepni fazi. Zunanjepolitične dejavnosti slovenskih uradnih predstavnikov so se v zadnjem obdobju okrepile, vrstijo se obiski tujih voditeljev tudi pri nas. Kako smo pripravljeni na polletno vodenje evropske povezave, kakšen pečat bomo pustili, bomo to znali unovčiti na mednarodnem parketu in ne nazadnje, ali predsedovanju škodijo notranjepolitične napetosti? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj z gosti.

Gostje:
- Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,
- Meta Dragolič, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja
- Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve,
- dr. Jure Požgan s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Nekega jutra je morje komaj odprlo oči in nad seboj zagledalo drobno črno pikico …
Pripoveduje: Silvij Božič.
Napisala: Manka Kremenšek.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Festival so prvič organizirali leta 2008. Od prvih korakov, odrov, idej, nastopajočih in do danes se bomo sprehodili skupaj s tistim, ki je, pod narekovaji, kriv za vse to. Janez Dovč, vsestranski glasbenik, je tudi umetniški vodja festivala, ki vsako leto poskuša odpreti vrata sveži, še ne uveljavljeni slovenski glasbi. Z njim smo se pogovarjali o prehojeni poti, občutkih ob pripravah in pogledu na razvoj ljudske glasbe v zadnjem desetletju.

Poslušali bomo poustvarjalce, ki smo jih v zadnjih letih lahko srečali na festivalskih odrih: Edna, Zdovčeve dečve, Janez Dovč & Sounds of Slovenia, Ljoba Jenče in Nina Volk, Brina, Katice, Vruja, Ragbag Diatonic Strings Duo, Aleš Hadalin, Ethnotrip, Volk Folk.

Kot po navadi v Partljičevih komedijah, se dogajajo v okolju, ki ga avtor, in ne samo on, dobro pozna. S kančkom satire in pretiravanja se v zrcalu izostri podoba in prikliče žlahten smeh na tuj ali pa celo na lasten račun. Tokrat se zaplete na Štajerskem, kjer ima oče-podjetnik skrivno razmerje s profesorico matematike, hčerka-maturantka pa je po zoprnem naključju - njena učenka. Zveza med očetom in profesorico ji seveda ne ostane skrita - zaplet poskuša rešiti po svoje.

Režiser: Slavko Hren
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Miro Marinšek
Avtor glasbe in izvajalec: Zoran Predin
Lektorica: Metka Damjan
Asistent režiserja: Klemen Markovčič
Tehnična asistenta Sebastjan Mulej in Dušan Fortuna

Rastko: Peter Ternovšek
Marta: Mojca Partljič
Vesna: Barbara Krajnc
Darja: Tina Vrbnjak
Darjina soseda: Majda Grbac
Ruda: Matej Puc
Zdravnik: Andrej Nahtigal
Dijak Rok: Jurij Drevenšek
Dijakinja Ditka: Alenka Tetičkovič

Traja: 37:25
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji Big Band RTV Slovenija se predstavi, ki jo pripravlja glasbena urednica Alja Kramar, se sprehajamo skozi arhiv posnetkov našega orkestra, ki se je nekoč imenoval Plesni orkester, pozneje pa se je preimenoval v Big Band RTV Ljubljana oziroma RTV Slovenija. Spoznavamo nekdanje in zdajšnje člane orkestra in predvajamo sveže posnetke koncertov.

Slovenski zgodovinar in pisatelj Ivan Jan je od leta 1941 sodeloval v NOB in bil po vojni oficir JLA. Na radiu je dolga leta urejal oddajo Še pomnite, tovariši in se ob tem posvečal zgodovinopisju in pisanju. Pisati je začel razmeroma pozno in predvsem o dogodkih med drugo svetovno vojno. Poleg dokumentarističnih del, kot so Dražgoška bitka, Kokrški odred, Odstrte zavese in druge knjige, je napisal tudi roman Mrtvi ne lažejo in zbirko dvaintridesetih zgodbic z naslovom Med ognji - zgodbe iz vojnih dni. Eno izmed njih je naslovil Človeški pogled.