V nočnem programu bomo prepletali besedo in glasbo. Šli od svetlobe do teme, čeprav življenje s slepoto ne pomeni življenja v temi. S sogovornikoma iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor bomo govorili o življenju in izzivih, ki jih vsak dan prinaša osebam, ki se rodijo z okvaro vida ali pa to čutilo izgubijo pozneje v življenju. Predsednik društva Milan Mugerle in podpredsednik Dejan Goršek ob nedavnem mednarodnem dnevu bele palice in svetovnem dnevu vida s pozivom k ustreznim prilagoditvam za slepe in slabovidne. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Grški filozof Aristotel je verjetno najbolj poznan prav po svoji misli o zlati sredini, ki se navezuje na vprašanje vrline oziroma človekove odlike. Verjel je namreč, da prav delovanje v skladu z moralnimi krepostmi človeka osrečuje in ga dela vedno boljšega, kreposti pa so po njegovem mnenju neka srednja mera med dvema skrajnostma oziroma slabostma, ki se jima moramo izogibati.
V svojem delu z naslovom Nikomahova etika je tako večkrat opozoril, da se moramo pri ravnanju držati zlate sredine, to je ravno pravšnje mere, saj »vrline propadejo tako zaradi pomanjkanja kakor zaradi pretiravanja«. Podobno se dogaja pri vsakdanjih rečeh, kot sta na primer telesna vadba in primerna prehrana: telesne moči nam namreč izčrpa tako pretiravanje v vadbi kot opuščanje vadbe. Enako je z zdravjem: »Čezmerno uživanje ali pa pomanjkanje pijače in hrane nam zdravje uničujeta, zmerna količina pa ga ustvarja, krepi in ohranja.« Po Aristotelovem mnenju moramo tudi v primeru moralnih kreposti ohranjati neko srednjo mero med preveč in premalo, med pretiravanjem in umanjkanjem – takole pravi, ko komentira vrlino poguma: »Kdor pred vsem beži, kdor se vsega boji in se ničemur ne upre, postane strahopetec, kdor pa se ničesar ne boji in drvi v vsako nevarnost, postane vihrav predrzneš.« Pravilno bo torej ravnal tisti, ki bo ravno prav pogumen in se bo uprl svojim strahovom, a ne za vsako ceno. Da bi torej živeli dobro, moramo vselej izbrati tisto vmes med preveč in premalo, saj vrline ohranja prav srednja mera.
Vendar pa nadalje Aristotel poudarja, da ta sredina ni za vse enaka – ravno nasprotno: odvisna je od vsakega posameznika, zato je ne moremo določiti vnaprej, ampak mora vsakdo presojati zase. Tudi tukaj Aristotel povleče vzporednice s hrano: nekomu je lahko določena količina hrane preveč, nekomu drugemu pa je ista količina zlahka premalo. Kakor torej v telesnih potrebah presojamo v skladu s potrebami, moramo podobno ravnati tudi v primeru vrlin in jih prilagajati vsaki posamezni situaciji – iskati moramo torej »sredino glede na sebe«, da pa bi to lahko storili, se moramo seveda zelo dobro poznati. Aristotel zato poudarja, da »ni lahka stvar biti kreposten. Zakaj če hočemo v vsakem primeru zadeti sredino, je potreben precejšen napor; saj tudi sredine kroga ne zadene kdorsibodi.«

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo?

Velike ikebane, šopki krizantem, suho cvetje ali zasajene in s posebno skrbjo izbrane rastline? Že veste, kako boste pred dnevom spomina na mrtve uredili grob svojih bližnjih? Ker je skrajni čas za zasaditev grobov pred prihajajočimi prazniki, vam bo pri izbiri rastlin in z nasveti za urejanje grobov v četrtkovem Svetovalnem servisu pomagal krajinski arhitekt Rock Finale. Vprašanja zanj lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nas pokličete med oddajo.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija razmeroma pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot mogoč stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka, v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covidnega oddelka.

Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain

Rade Mikačić: slikarstvo, med, testenine in čokolada je naslov raziskovalnega projekta, ki ga predstavlja njegova hči dr. Marija Turnšek Mikačić. Njen oče je bil ljubiteljski slikar, ki se je v začetku prejšnjega stoletja preselil iz Splita v Slovenijo. Raziskovanja njegovega življenja in ustvarjanja so se lotili slušatelji študijskega krožka Spoznajmo svoje mesto in domovino na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Epidemične razmere pri nas so še naprej slabe. Včeraj so potrdili tisoč 845 novih primerov okužbe s koronavirusom, aktivnih primerov pa je že skoraj 15 tisoč. Razmere v bolnišnicah so za zdaj še nespremenjene, v njih zdravijo 421 bolnikov s covidom, 120 jih je na oddelkih intenzivne nege. Umrlo je sedem bolnikov. Zdajšnje povečevanje števila okuženih se bo v bolnišnicah poznalo čez teden ali dva, ključni ukrep za razbremenitev zdravstvenega sistema pa je še vedno cepljenje. Prihodnje leto bodo cepivo podjetij Pfizer in BionTech polnili tudi pri nas, in sicer v Novartisu.

Ostale teme oddaje:
- KPK: Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Cantarutti pri nakupih zaščitne opreme kršil integriteto.
- Evropski poslanci bodo po napovedih Komisijo pozvali k ukrepanju proti Poljski.
- Goriški pianist Aleksander Gadžijev drugi na prestižnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi.

Drugi poudarki:
V Vipavi dislocirana enota izolske Fakultete za vede o zdravju, razmišljajo tudi o študentskem domu
Ali lahko podnebne spremembe ogrozijo UNESCO-vo svetovno dediščino tudi v Sloveniji?
V Kočevju razstava ob 550-letnici mestnih pravic

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Dolgo pričakovana sodba poljskega ustavnega sodišča, ki odreka primarnost evropskemu pravu v odnosu do nacionalnega, je poskrbela za razpoko v temelju, na katerem uspeva združena Evropa. Jo bo uspelo zgladiti zlepa, bo potrebno kaznovanje, ali pa bo vezivno tkivo Evropske unije, spoštovanje pravne države, popuščalo še naprej? Ob zasedanju voditeljev članic Unije vseevropsko razpravo poleg tega razgreva tudi podražitev energentov, ki razkriva, kako daleč narazen so članice, ko gre za zadovoljevanje energetskih potreb.
O tem voditelj Luka Robida in gostje:
- dr. Jernej Letnar Černič, profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze
- dr. Andreja Pegan, Fakulteta za management Univerze na Primorskem
- Nataša Goršek Mencin, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
- predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Veter odnese Tomažev pulover na hrast.
Pripoveduje: Mira Danilova.
Napisala: Lilian Mac Crea.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

V tokratnem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov glasbeni urednik Tomaž Guček gosti slavljenko, ki v teh dneh praznuje osemdeseti rojstni dan, Ivanko Kraševec Prešern in njenega moža Ivana Žana Prešerna. V iskrivem pogovoru Ivanka razkrije marsikaj o sebi in svojem pa tudi skupnem glasbenem delovanju z možem Žanom. Ob visokem jubileju ji seveda čestitamo tudi ustvarjalci oddaje!



Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravljata napovedovalka Lucija Grm in glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Pesnik, pisatelj in prevajalec akademik Kajetan Kovič se je rodil 21. oktobra pred devetdesetimi leti v Mariboru. Diplomiral je leta 1956 na ljubljanski Filozofski fakulteti iz svetovne književnosti in literarne teorije. Njegovo poklicno življenje se je začelo z novinarskim delom, pozneje pa je bil urednik pri Državni založbi Slovenije.
Bil je eden izmed znamenite pesniške četverice, ki je leta 1953 izdala pesniško zbirko Pesmi štirih, za katero je veljalo, da je enkrat za vselej opravila s tako imenovano lopatarsko poezijo, socialističnim realizmom v slovenskem pesništvu. Intimizem, ki so ga Kovič, Zlobec, Menart, Pavček uveljavili, je bil tudi pozneje osrednja značilnost Kovičeve poezije.
Avtorica Klara Krapež je pred dvajsetimi leti naredila prerez skozi Kovičev literarni opus. O načinu svojega ustvarjanja je spregovoril tudi pesnik sam.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Pred desetletjem so na Festivalu slovenskega šansona prvič združili moči pevka Ani Frece, kitarist Marko Mozetič - Mozo ter tekstopisec in pisatelj Tomaž Letnar. Iz njihovega prvega šansona »Hotel za srečo« je zrastla istoimenska živa glasbena zasedba, ki jo poleg Ani in Moza sestavljajo še kitarist Marko Čepak - Maki, harmonikar Zmago Štih in kontrabasist Nikola Matošić. Njihov prvenec »Hotel za srečo« nas v desetih pesmih v ritmu gipsy swinga odpelje med pripovedi z ženskega zornega kota, ki so jih za Ani Frece napisali Tomaž Letnar, Marko Mozetič - Mozo in Joseph Nzobandora - Jose.

Francoski avtor Marc Dugain, rojen leta 1959, je bil, preden se je posvetil pisanju, podjetnik. V svoja dela pogosto vključuje resnične dogodke iz polpretekle zgodovine in sodobnega francoskega političnega življenja.
V zgodovinsko-psihološkem romanu Ubili bodo Roberta Kennedyja profesor zgodovine iz Vancouvra obsedeno preiskuje povezavo med nasilno smrtjo svojih staršev v letih 1967 in 1968 ter atentatom na ameriškega politika Boba Kennedyja, kot je razbrati iz odlomka v prevodu Tadeje Šergan, pa so profesorjevo družino zaznamovale še rane iz druge svetovne vojne.