Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

William Stafford, živel je med letoma 1914 in 1993, je svojo prvo knjigo poezije objavil šele pri 46 letih, a je v naslednjih dobrih treh desetletjih s pesmimi osvojil mednarodno strokovno in laično bralno občinstvo; danes velja za enega pomembnejših glasov ameriške poezije 20. stoletja. Avtor, ki ga mnogi vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih situacij in posameznosti v njihovi neposrednosti.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Rusiji je že v drugi polovici 18. stoletja opera veljala za sila pomembno zadevo; carica Katarina Velika je pisala librete, v Sankt Peterburgu so si kljuko podajali proslavljeni italijanski operni skladatelji (Paisiello, Galuppi, Cimarosa), pa tudi domači mojstri, kot sta recimo Dmitrij Stepanovič Bortnjanski in Jevstignej Ipatovič Fomin, so v tistem času že pisali glasbeno-scenska dela. Toda to, kar dandanes označuje termin ruska opera … na tem mejniku stoji Mihail Ivanovič Glinka.

Zvonimir Ciglič je za svoja dela prejel več nagrad: nagrado Prezidija Ljudske skupščine Republike Slovenije leta 1948 za svoje diplomsko delo Sinfonia Appassionata, častni doktorat iz glasbe mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Giuseppa Sciclua leta 1987, nagrado mesta Ljubljana leta 1999 in Župančičevo nagrado leta 2003. Širša strokovna javnost ga je zelo spoštovala, njegova dela so se redno pojavljala na festivalih sodobne glasbe nekdanjih jugoslovanskih držav.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V Frankfurtu poteka knjižni sejem, osrednji knjigotrški dogodek v svetu, ki je letos precej drugačen kot pred pandemijo. Oči zainteresirane javnosti pa so usmerjene v leto 2023, ko bo v Frankfurtu častna gostja Slovenija. Pozornost je še toliko večja zaradi nedavne menjave vodstva na Javni agenciji za knjigo. O izzivih, ki jih odseva Frankfurt, z direktorjem Javne agencije za knjigo Dimitrijem Ruplom, profesorjem založniških študij in vodjo letošnjega Slovenskega knjižnega sejma Miho Kovačem in glavnim urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovom. Slišali boste del razprave iz oddaje Studio ob 17h, ki smo jo pripravili v ponedeljek. Celotno oddajo pa lahko poslušate v našem spletnem arhivu.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Argentinska umetnica je 5. junija letos dopolnila 80 let. Visokemu jubileju navkljub je na koncertnih odrih prisotna z enako intenzivnostjo kot na začetku svoje mednarodne kariere. Za sklep niza dvanajstih oddaj, ki smo jih namenili tej najbrž najslavnejši pianistki moderne dobe, smo prihranili glasbo Cesarja Francka in Roberta Schumanna. Najprej boste v izvedbi Marthe Argerich in violinista Itzhaka Perlmana lahko slišali Franckovo Sonato za violino in klavir v A-duru, nato pa še Klavirski koncert v a-molu, pri izvedbi katerega sta z Argerichevo sodelovala Evropski komorni orkester in dirigent Nikolaus Harnoncourt, ter Fantazijske skladbe, op. 12 Roberta Schumanna.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nocoj se obeta premiera opere Kapuleti in Montegi Vincenza Bellinija, ki bo v ljubljanski Operi uprizorjena prvič v njeni zgodovini. Prav tako v Ljubljani, v Cukrarni, bo drevi potekal pogovor Slavoja Žižka z Yanisom Varoufakisom; vstopnice za težko pričakovan pogovor so hitro pošle, tudi za ogled na spletu vlada veliko zanimanje. Preverili pa smo tudi utrip na včeraj odprtem Frankfurtskem knjižnem sejmu.

Pred kratkim smo v naš studio 13 povabili kitarista Staša Čakša, da arhivno posname nekaj programa. Izbral je
Johann Sebastian Bach: Prelude, Fuga and Allegro BWV 998
Giulio Aguado: Introduction et Rondo, Op.2, št. 2
Alojz Srebotnjak: Due movimenti

Staš Čakš je igranje kitare začel pri šestih letih pri Anji Pirjevec. Glasbeno šolo je obiskoval v Rogaški Slatini in Mariboru. Po končani nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer je svoje znanje igranja kitare izpopolnjeval pri Vojku Vešligaju. Z osmimi leti se je udeležil prvega mednarodnega tekmovanja, kjer je prejel zlato priznanje in drugo nagrado. Je prejemnik najvišjih nagrad na različnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji, Srbiji ter na Češkem in Hrvaškem. Je tudi dvakratni zmagovalec mednarodnega tekmovanja "Enrico Mercatali" v Italiji. Leta 2009 je s kitaro nastopil v oddaji Pod klobukom. Izvedel je tudi nekaj solističnih recitalov in se predstavil kot solist s kvartetom Feguš, s kitarskim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter harmonikarskim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 2016 je prejel diplomo dr. Roman Klasinc Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Po končani srednji šoli se je odločil za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom prof. Tomaža Rajteriča, kjer je magistriral z odliko. Med šolanjem na Akademiji je osvojil drugo nagrado na državnem tekmovanju ''TEMSIG" ter kot solist skupaj s harmonikarjem Rokom Fišerjem in komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo izvedel Dvojni koncert za kitaro in bandoneon Astorja Piazzolle.

Marcel Štefančič, jr. je letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali "pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja …" Almanah je tudi letos, že dvajsetič, izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala avtor Marcel Štefančič, jr. in urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V današnji oddaji bomo predvajali posnetke, ki so nastali 10. avgusta letos na tretjem koncertu 39. Festivala Radovljica 2021. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je nastopil s sporedom instrumentalne glasbe, ki so jo v začetku 17. stoletja poznali – in nemara tudi izvajali – na škofovskem dvoru v Ljubljani.

"In moja mama je bila resnično noro lepa. Imam fotografijo, na kateri se naslanja na ograjo blizu naše domačije v Črnomlju, na sebi ima kostim in videti je kot filmska zvezda. Čisto prava muvi star! Saj je hotela biti igralka, ampak usoda je hotela, da je postala gospodinja."

Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke pevcev iz Ukev v Kanalski dolini, kakor so zapeli leta 1978.

Poslušajte koncertne posnetke ansambla Camerata Academica Ljubljana, ki je julija nastopil v Slavnostni dvorani Narodne galerije v sklopu 33. Festivala Imago 2021. V ansamblu so nastopili uveljavljeni in priznani glasbeni umetniki in profesorji glasbe na ljubljanski Akademiji za glasbo: flavtistka Karolina Šantl Zupan, violistka Maja Marija Rome, harfistka Mojca Zlobko Vajgl, violinist Janez Podlesek in violončelist Gal Faganel. Posvetili so se francoski komorni glasbi Clauda Debussyja, Gabriela Fauréja in Jeana Françaixa ter delu madžarskega skladatelja Ernöja Dohnanyija. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Čudež je pretresljiva drama o vojni, bolezni in hkrati o veri in upanju. Radijska uprizoritev z diskretnim zvočnim nakazovanjem oddaljene fronte ostaja v komornem okolju vojščakovega doma, kjer na očetovo vrnitev, na drobtinico ljubezni, čaka hroma hčerka, medtem ko se oče bojuje in se »žrtvuje za njeno ozdravitev«. Prav okrog te krute in nesmiselne očetove samoprevare je nazorno grajeno zunanje in notranje dramsko dejanje in v radijski izvedbi strnjeno v sugestivno zvočno upodobitev. Na začetke slovenskega eksistencializma, kamor so literarni zgodovinarji uvrstili prav to Majcnovo delo.

Avtor besedila: Stanko Majcen\t
Režiser: Aleš Jan
Avtor glasbe: Aldo Kumar\t
Mojster zvoka: Branko Kosi
Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič
Urednica in producentka: Lučka Gruden

Marena - Ana Veble
Beta - Sonja Blaž
Kazimira - Irena Varga
Vazil - Vlado Novak
Martin - Rado Pavalec

Traja: 38'00''
Produkcija Radia Maribor 1991

Glasbena medigra

Francoski avtor Marc Dugain, rojen leta 1959, je bil, preden se je posvetil pisanju, podjetnik. V svoja dela pogosto vključuje resnične dogodke iz polpretekle zgodovine in sodobnega francoskega političnega življenja.
V zgodovinsko-psihološkem romanu Ubili bodo Roberta Kennedyja profesor zgodovine iz Vancouvra obsedeno preiskuje povezavo med nasilno smrtjo svojih staršev v letih 1967 in 1968 ter atentatom na ameriškega politika Boba Kennedyja, kot je razbrati iz odlomka v prevodu Tadeje Šergan, pa so profesorjevo družino zaznamovale še rane iz druge svetovne vojne.

Spoštovani poslušalci, na vrsti je oddaja Glasba 20. stoletja. V njej bomo predvajali glasbo za klavir dveh francoskih skladateljev - Olivierja Messiaena in Henrija Dutilleuxa. Messiaen je še vedno ena najizvirnejših osebnosti evropske glasbe 20. stoletja. Ustvaril je duhovni prostor, ki ga je polnil z zvočnimi predstavami svojega sanjskega sveta, v katerega je vključeval tudi ptičje petje. Osem let mlajši Henri Dutilleux je v drugi polovici 20. stoletja oblikoval samosvoj glasbeni jezik z očitnimi vplivi Clauda Debussyja, Mauricea Ravela in Alberta Roussela, vseeno pa je Dutilleux želel komponirati v slogu, ki ni bil popolnoma francoski.