Kaj pomeni aktivno državljanstvo? Kako nekdo postane aktivist, borec za spremembe? Nika Kovač, antropologinja, ustanoviteljica Inštituta 8. marec, aktivistka, ki jo je opazila Obamova fundacija in ji kot edini Evropejki podelila štipendijo za študij na Univerzi Columbia v New Yorku. Kako poteka študij, zakaj je nujno širjenje vedenja o demokraciji in zakaj nobene avtoritete ne smemo imeti za samoumevno? O pomenu civilne družbe, nevladnih organizacij, pogledu na Slovenijo od zunaj, obiskovanju knjigarn v velikih mestih in o jeseni v New Yorku se bo z Niko Kovač v noči na petek pogovarjal Bojan Leskovec.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Mogoče bo kdo izmed vas v današnjem jutru ob poslušanju mojega razmišljanja pomislil: "Ja, kaj pa te ženska reglja. Takole, navsezgodaj regljati in jo postavljati kot glavno figuro duhovne misli, to pa vendarle ne gre." A ne bojte se: ni se bati, da bi iz radijskih sprejemnikov živalca, ki jo imam v mislih, skočila pred vas in povzročila, Bog ne daj, strah, paniko ali celo gnusobo.
Verjamete ali ne, srečujemo jo bolj pogosto, kot si mislimo, bolj poredko sicer v živo. Pojavlja se tako v Svetem pismu kot na jedilnih krožnikih bogato obloženih miz, v pravljicah pa se spreminja celo v čudovitega kraljeviča. Še posebej je priljubljena pri filmarjih, ki nam kažejo pogled na svet od spodaj. Zato jo imam rada: žabo namreč, no, tisto, s katero so nas kot otroke strašili, ravno ne. Bližje so mi tiste, male.
Zato se mi zdi prav, da skupaj z njo priskakljava v današnjem jutru na vaše domove, delovna mesta, bolniške postelje, domove za starejše in malo pogledava na moj in vaš svet iz njene perspektive: žabje. Mogoče se vam ptičja perspektiva zdi lepša. A pogled z vrha zna biti kdaj samo navidezno lep. Verjemite mi: človek vedno rajši zleze iz močvirja na blatna tla, kot se nanja spusti iz sončnih višav …
Samo sebe, hvala Bogu, pa tudi drugi ne, nikoli nisem izstrelila visoko v nebo. Vedno sem se držala trdnih tal, in ko se mi je samo za hip zazdelo, da sem se mogoče počasi začela bližati manjšemu vrhu svojega življenja, sem padla na tla. Potem ko so me strmoglavili drugi. Še dobro, da nisem letela previsoko, ker bi bil padec še bolj boleč. Jaz pa bi utonila globoko v močvirju.
Iz žabje perspektive, torej s tal, se mi moj pogled na svet zdi veliko bolj resničen in prizemljen. Svoj življenjski prostor, ki mi je namenjen, pa umirjam s kratkimi in varnimi skoki. In če merim svoje skoke z žabje perspektive: ja, znam skočiti tudi daleč, a ne visoko.
Mogoče sem se komu kdaj zdela, da se napihujem in da si v življenjski mlaki želim postati žabja kraljica. Lahko, da sem se tako tudi obnašala.
A ko me zagrabijo žabja hotenja, se hitro spomnim na starorimskega basnopisca in sužnja, ki se je rodil leta 15 pred Kristusom, Fedrusa. Njegov jezik je bil preprost, naklonjen pa je bil preprostim in zatiranim ljudem. Njegova znamenita basen Žaba in vol pripoveduje o žabi, ki zavida volu njegovo veliko, okroglo pojavo. Hoče mu biti enaka in se napihuje, da bi to dosegla. Pri tem se razpoči in pogine.
Dragi poslušalci in cenjene poslušalke. Nauk te basni je dovolj očiten. Ostanite to, kar v resnici ste.
Odločitev, kako boste gledali na svet, z žabje ali ptičje perspektive, pa prepuščam vam samim.

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

Dvaindvajseti oktober je mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. V Sloveniji je približno 20.000 ljudi s to govorno jezikovno motnjo, ki na posameznika vpliva z vseh vidikov. Z določenimi govornimi težavami se lahko sreča marsikateri otrok v predšolskem obdobju, določen odstotek otrok in odraslih pa ima hujše oblike jecljanja. Gostja Svetovalnega servisa bo Vlasta Podbrežnik, prof. defektologije in logopedinja, svojo zgodbo pa bo z nami delil tudi Georgij Done.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Še drugi poudarki iz oddaje:
-Posavki sadjarji zaskrbljeni, letina je slaba, pomoč države prihaja pozno
-Na Ravnah pripravili dan odprtih vrat za starejše
-Piranski akvarij z novim upravljalcem
-Po Steletovi nagradi Šenkova domačija bogatejša še za monografijo

Vse višje cene energentov pred zimo so navadno znak za alarm. O tem, kako ublažiti posledice strme rasti cen energije za ljudi in podjetja, v teh dneh govorijo v najvišjih mednarodnih forumih, tako v okviru Evropske unije kot skupine G20. Število revnih se je sicer v času pandemije koronavirusa povečalo za več kot 100 milijonov. Razlike med bogatimi in revnimi pa se še povečujejo. Evropska unija se ob tem loteva tudi razprave o vladavini prava, čeprav bi si nekateri najraje zatisnili oči in ušesa pred krnenjem pravne države in svoboščin v posamičnih članicah.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Razčiščevanje razlogov za orjaške skoke cen energentov in zaskrbljenost zaradi poljskega oddaljevanja od skupnih pravnih temeljev Evropske unije sta ta teden dajala ton zasedanju evropskih voditeljev. Komentiramo tudi oblikovanje domačih energetskih ukrepov in utemeljenost interpelacij proti nizu vladnih ministrov. Iščemo izhode iz slepih ulic boja proti epidemiji, odnosov z Rusijo in vključevanja balkanskih držav v Unijo. Za konec se prepuščamo domišljiji, ujeti na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kritični pregled tedna tokrat z Matejo Železnikar.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

... se pod posteljo smehlja, prižiga luči in misli na ježka, ki v svojem toplem gnezdecu grizlja sladke hruške.
Pripoveduje: Uroš Smolej.
Napisala: Darinka P. Egart.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Kadar govorimo o zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni, se skoraj ne moremo izogniti letnicama 1968 in 1989. Prva je seveda sinonimna z utopično-revolucionarnim študentskim gibanjem, ki je na obeh straneh tedanje železne zavese nastopilo zoper etatizem, kapitalizem, imperializem, nereflektirano potrošništvo in konservativno meščansko moralo, medtem ko je leta 1989 pod pritiskom ideološko precej heterogenih vzhodnoevropskih civilnih družb, ki so zahtevale svobodo govora, svobodo političnega udejstvovanja in svobodo gospodarske pobude, padel Berlinski zid, z njim tudi realno obstoječi socializem, vse to pa je, kot vemo, odprlo pot naši današnji sedanjosti. V obeh primerih, tako leta '68 kakor '89, so bili v dogajanje močno vpeti umetniki ter družboslovno-humanistični teoretiki. Ne tako redko so bili ti ljudje – književniki, gledališčniki, filmarji in likovniki pa filozofi, sociologi in umetnostni kritiki – kar v prvih vrstah množic, ki so zahtevale spremembe. Zato nas menda ne more presenetiti, da je pod pokroviteljstvom Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU pred nedavnim izšel obsežen zbornik Med majem ’68 in novembrom ’89, katerega avtorice in avtorji si v nizu razprav prizadevajo osvetliti, kako sta umetnost in teorija v obdobju med šestdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja pomagali spremeniti Slovenijo, Jugoslavijo, obe polovici Evrope in, navsezadnje, svet. In vendar se lahko vprašamo, ali razpravljavke in razpravljavci, ki so sodelovali pri nastanku omenjenega zbornika, tu ne mešajo jabolk in hrušk. Če se namreč zdi vrenje leta 1968 podloženo z eksperimentalnimi sanjami o svetu, ki sploh še ne obstaja, je leto 1989 vendarle mogoče videti kot preobrazbo, ki se napaja iz zelo konkretnega, še kako obstoječega zgleda, zgleda zahodnoevropskih liberalnih, meščanskih demokracij. Kako neki si je torej letnici ’68 in ’89 sploh mogoče predstavljati skupaj? Zakaj je to potrebno? In, jasno, kakšno vlogo sta v obeh primerih odigrali umetnost in teorija? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili literarnega zgodovinarja in teoretika dr. Marka Juvana, ki je nad zbornikom Med majem ’68 in novembrom ’89 bdel kot urednik. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.

V oddaji smo pripravili nekaj utrinkov s slavnostne akademije ob 70.letnici Slovenske izseljenske matice, ki je potekala v Ljubljani, z dolgoletno učiteljico slovenskega jezika in kulture v Tuzli Slavico Pavlovič smo se pogovarjali o 20. srečanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka v Bosni in Hercegovini, ki so ga minuli konec tedna pripravili v Tuzli, s predsednikom slovenskega kulturnega in pevskega društva Slomšek v Maasmechelenu Stanijem Revinškom pa o prireditvi 60. Slovenski dan v belgijskem Genku. Gostili pa smo tudi urednika slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo iz Argentine Mirka Vasleta.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zbirka Iztoka Geistra Levitve je prejela nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko leta 2001, njena poglavitna tema pa so biološki pojavi, ki jih je avtor zapisal v obliki razpuščenega pesniškega verza. Tako fotosinteza, kot bomo slišali, postane nekaj dramatičnega, mladi list nekaj liričnega, razmislek o njegovi lepoti pa filozofija.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.