V prvi uri nočnega programa bomo govorili o poletnem opravilu v okrasnem vrtu, zalivanju rastlin, oskrbi vrtnic, obrezovanju spomladi cvetočih grmovnic, obrezovanju in pomlajevanju grmičkov sivke, pa tudi o tem, kaj storiti za zaščito pred glivično okužbo. Z Ervinom Hartmanom se bomo spomnili, da je minilo 120 let od rojstva skladatelja, dirigenta in vsestranskega glasbenika Draga Lorbka iz Zrkovc, ki je tudi avtor nekaterih zelo znanih slovenskih koračnic.
Poletno noč bomo nadaljevali glasbeno, s ponovitvijo oddaje Glasbeni radiogram. Gostja Maša Bogataj – pevka, kitaristka in besedilopiska, je članica mlade prodorne skupine Masharik. Spoznali bomo debitantski album Otroci cvetja.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Prav mogoče, da se že bojite, kakšen bo vaš današnji dan. Na koncu boste utrujeni, kajne? Ne samo vi, tudi vaši otroci ali vnuki, na katere ste pravkar pomislili. Kaj vse jih čaka! In vas skupaj z njimi! Po šoli jih boste peljali še k verouku in angleščini, potem na trening nogometa, pa na tekmo morda, potem še k pouku klarineta v glasbeno šolo. Ali pa na plesne vaje. Ali pa na morda še nekaj, kar ste si sami kot otroci želeli, pa niste imeli možnosti za to.
Res utrujajoče. Mnogi med nami menimo, da je dobra vzgoja 24-urni nadzor nad otroki. Biti menedžer svojega otroka, ki mu do vrha napolnimo vsakdan z obveznostmi, da ne bi pomislil na neumnosti. Da ne bi zašel v drogo, v slabo družbo, v kakšno drugo nevarnost. Ali pa, da ne bi bil ves čas doma, da bi se imeli starši čas umakniti pred njim in njegovimi sitnimi vprašanji. Pa je to kvečjemu samo razlog, zaradi katerega starši postajajo preutrujeni in še bolj sitni taksisti, otroci pa popolnoma nesamostojne in neustvarjalne ovce.
Nekaj strašljivega je dandanes imeti urnik z luknjami. Neopredeljeni čas sredi delavnika. Čas za dolgčas, ne za utrujenost. Čas, ko ne otroci ne mi ne vemo, kaj bodo počeli in kje bodo. Toda prav čas za nekaj nedoločenega, čas za nekaj popolnoma prepuščenega človekovi domišljiji in njegovi samostojnosti, je čas, ki ga naši otroci najbolj potrebujejo, ker takrat še bolj kot med obveznostmi rastejo. Brskajo po sebi, se odločajo za to, kaj je pomembno njim, ne pa njihovim staršem. Takrat postajajo samostojni ljudje, sposobni svojih lastnih odločitev. Se učijo letati in pasti, pa se spet pobrati. Sami. Nekaj, kar morajo narediti brez vas in preostalih učiteljev, trenerjev in vzgojiteljev, sicer tega ne bodo znali nikoli.
Ne skrbite. Če vas bodo potrebovali, vas bodo poklicali. Če pa vas ne bodo, to ne pomeni, da vas nimajo radi. Pomeni, da jih imate radi vi. Ker jim zaupate. To je največ, kar lahko damo svojim otrokom: zaupanje. Nekaj takega, kar nam daje Bog, ko nas pusti, da se v tem svetu sami vozimo s kolesom. Tudi če ve, da bomo padli.

V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D. Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!

Vsak delavnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Poslušamo skladbo I'm Sorry, ki jo je leta 1960 zapela ameriška pevka Brenda Lee.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Velik del življenja gospe Mare Osrečki je zaznamoval šport. Začelo se je z ljubeznijo do drsanja, vse do 80-ega leta je rada smučala, še vedno igra tenis, največ pozitivne energije pa ji dajo hribi. Pravi, da je prav zaradi vztrajnosti, ki jo potrebuješ pri športu, tudi sicer v življenju borka. Da to brez dvoma drži, boste izvedeli v ponovitvi naše oddaje. Gospo Maro Osrečki je obiskala Lucija Fatur.

Med atipične bakterije, ki smo jih vzeli pod lupo današnjega Ultrazvoka, uvrščamo legionelo, ki povzroča atipično legionarsko pljučnico. Z njo imajo največkrat težave v bolnišnicah, domovih za starejše in drugih nastanitvenih objektih. Pred dobrim mesecem so o okužbah z legionelo poročali iz zagrebškega Kliničnega centra; trije primeri so se končali s smrtnim izidom. Televizija Slovenija pa je letošnjega marca poročala, da so okužbo z legionelo potrdili pri devetih oskrbovancih štirih ljubljanskih domov za starejše in centra za usposabljanje, delo in varstvo. »Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni,« pravi biologinja prof. dr. Darja Keše, ki vodi Laboratorij za diagnostiko okužb z atipičnimi bakterijami Inštituta za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga pripravlja Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:
- Zasavje bo razvojna sredstva vlagalo v pravični prehod in obogatitev učnih programov.
- Zakaj se graditev kolesarske povezave med Celjem in Laškim ne premakne z mrtve točke?
- V Postojni predstavili projekt graditve športne dvorane pri tamkajšnji srednji šoli.
- Pri prenovi Podestatove palače v Izoli odkrili ostaline iz 15-ega stoletja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h.

Gostje:
predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange;
ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek;
direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj;
profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Morske zvezde bi rade postale zvezde na nebu.
Pripoveduje: Janko Petrovec.
Napisala: Mira Zelinka.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Avgusta lani je okroglo obletnico praznoval “slovenski citrar” Miha Dovžan. Letos ga žal ni več med nami. Poslovil se je konec letošnjega meseca maja. Ostajajo pa zvoki njegovih citer, ki smo jih v mesecu septembru lani poslušali v ciklu treh oddaj, posvečenih njemu. Tokrat poslušate reprizo tretje, zadnje izmed njih. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Pesnik in prevajalec Ciril Bergles je leta 1984 v samozaložbi objavil pesniški zbirki Vaje za svetlobo in Na poti v tišino. Zbirki vsebujeta že vrsto značilno Berglesovih pesmi in verzov, na primer "Vsaka pesem / je majhna molitev." V zbirki Na poti v tišino je Bergles celo napovedal motiviko zbirke Ellis Island, toda miniti so morala še štiri leta, da je v zbirki Aleph zbirka o zdomstvu izšla in da so jo brali vsi, ki so se zanimali za sodobno slovensko poezijo. Bergles je bil ob njenem izidu še neznanka, toda pozneje je iz zbirke v zbirko utrjeval sloves pesnika, ki piše pretanjeno gejevsko in religiozno liriko. Uveljavil se je tudi kot prevajalec, ki je med drugim pripravil antologijo Sodobna španskoameriška poezija. Ob 90. obletnici rojstva lahko pesnika in njegovo poezijo spoznate v Literarnem večeru.

Avtor scenarija Muanis Sinanović,
režiserka Saška Rakef,
bralec Renato Horvat,
interpret Blaž Šef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2024.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje uresničuje dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki ga poslušamo v tokratni poletni Pesmi v žepu.

Charles Marie René Leconte de Lisle velja za enega največjih francoskih pesnikov 19. stoletja. Bil je pobudnik in najpomembnejši predstavnik parnasovskega gibanja, ki se je vzpostavilo kot nasprotje čustveni romantiki. Njegovi predstavniki so se zavzemali za brezosebnejše pisanje in poudarjali oblikovni vidik pisanja. Leconte de Lisle, ki se je rodil leta 1818 na otoku Reunion in je v mladosti potoval po vsej Indoneziji, je pisal formalno izpopolnjene in zapletene pesmi z antičnimi, budističnimi in eksotičnimi motivi. Oživljal je tudi eksotične pesemske oblike, med njimi malajski ali indonezijski pantum. Pantum je sestavljen iz štirivrstičnic, kjer se drugi in četrti verz vsake kitice v naslednji kitici ponovita kot prvi in tretji verz. Pesem se plete kot kita ali vodni tok na videz v neskončnost, dokler se ne konča s ponovitvijo prvega verza. Malajski pantum je bil poglavitna oblika malajske ljubezenske poezije. Ob 130. obletnici smrti se pesnika spominjamo s tremi malajskimi pantumi v prevodu Marije Javoršek.

Prevajalka: Marija Javoršek;
režiser: Marko Bratuš;
interpret: Akira Hasegawa;
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednika oddaje: Marko Golja, Tina Kozin;
produkcija 2007.