Leto 2016 je bilo za večino Združenih držav Amerike in sveta presenečenje. Zmago Donalda Trumpa so pričakovali le maloštevilni opazovalci in zadrega zaradi tega je sprožila številne znanstvene, publicistične in novinarske raziskave razlogov za ta politični zasuk. Številnim je skupna ugotovitev, da je Demokratska stranka izgubila del svoje volilne baze, namreč belega pripadnika delavskega razreda. To je najštevilnejša skupina industrializiranega srednjega Zahoda in tako imenovanega Rjastega pasu, nekoč pomembnih železarskih, jeklarskih in premogovniških predelov od New Yorka do Pensilvanije, Ohia, Michigana, Indiane, Illinoisa in Wisconsina. A tokratni nedeljski gost na Valu 202, Timothy P. Carney, ne verjame v gospodarsko razlago premikanja volilne baze. Njegova potovanja po ZDA so v njem utrdila prepričanje, da je za človeka najpomembnejša močna, notranje povezana skupnost, v kateri živi. Večina ZDA pa se sooča z razpadom lokalnih skupnosti, ki se začne že pri razpadu družin, zapiranju cerkva in zniževanju kakovosti javnih šol. V takih okoliščinah umrejo ameriške sanje, ljudje zapadejo malodušju, večina politike pa jih prezre, češ da se niso sposobni odzvati in prilagoditi spremembam. A namesto da bi zamenjali ljudstvo, so leta 2016 zamenjali – politiko. Donald Trump je te ljudi znal nagovoriti. Čeprav ni izpolnil obljub, je prav verjetno, da ga bodo tokrat volili še enkrat. Timothyja Carneyja je pred mikrofon povabil washingtonski dopisnik Andrej Stopar.