Tako na globalni kot na evropski ravni je levica v permanentni krizi, je odzvanjalo v DS-ju, kjer so si zastavili vprašanje: Ali novo levico sploh potrebujemo? Politična levica namreč že dalj časa išče svojo identiteto, je pojasnil Žiga Šorli, koordinator Foruma za novo levico, ki je skupaj z državnim svetom razpravo organiziral.
Svoj odgovor je v daljšem referatu podal Igor Pribac, filozof, specializiran za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine. Brez levice ne bi izgubili orientacije, je v uvodu zatrdil, sploh ob tem, da se mu zdita sodobna koncepta levice in desnice "že dolgo revna in potencialno zavajajoča".
Pribac osnovo levice vidi v širokem, egalitarnem pojmovanju pravičnosti. Ta lahko obstaja le ob politiki, ki uveljavlja ustrezno redistribucijo - poseže v lastniške in tržne subjekte, ustvarjeno in posedovano pa porazdeljuje med ljudmi, je ocenil. Na tem temeljita tudi obe osnovni kompoziciji levice: socialdemokratska, ki izhaja iz marksistične tradicije in levoliberalna, ki bolj poudarja človekove pravice, je dodal.
"Desnica notranje razdeljena"
V nasprotju z levico je desnica v notranjem konfliktu, saj se njena pola - tradicionalizem, ki poudarja interese lastne skupnosti, in tržni liberalizem - pogosto zavzemata za povsem nasprotne cilje, je ocenil filozof.
Kljub temu pa je levica po njegovem mnenju trenutno v velikih težavah, ki pa jih ni povzročila sama, temveč izhajajo iz globalizacije. Levica je namreč dolgo temeljila na obstoju in moči nacionalne države, ta pa ob vse močnejših globalnih tokovih moč izgublja.
Svetovna gospodarska in finančna kriza je kot simptom globalizacije prodrla prav v vsako nacionalno državo, kapital pa med državami svobodno beži, je zatrdil filozof. V takšnih razmerah so možnosti uveljavljanja levih politik "pičle, če ne nikakršne".
Postavil je osnovno računico: socialna država pomeni stroške, "vsaka pravica nekaj stane". Države, ki socialne pravice uveljavljajo na višji ravni, so manj konkurenčne od tistih, ki vodijo surovejšo politiko. "Takšna država z razvitim socialnim omrežjem bo imela vselej velike težave, v tem odnosu bo izgubljala konkurenčnost in se nujno zadolževala, kar bo vodilo v propad," je pojasnil.
"Ni več prave razlike med levico in desnico"
Posledično zgodbo krčenja socialnih pravic po njegovih besedah vidimo povsod po Evropi, pa tudi v Sloveniji že od osamosvojitve naprej. Krčenje pravic prinaša tudi krčenje izbire na politični sceni - ker ni več prave alternative za reševanje nastalega položaja, tudi politika ponuja vse manj odgovorov. "Nastaja percepcija, da med levico in desnico ni več prave razlike in da ta zožen spekter sploh ni več politični prostor, ampak le podaljšano orodje finančnih politik, pri čemer je politika le omot na oči za ljudi, prave igre pa potekajo v ozadju," je zatrdil.
Vzpostavitev svetovne politične skupnosti
"Če želi levica biti uspešna, mora nujno spremeniti težo, ki jo daje nacionalnemu in mednarodnemu okviru," je začel predstavitev svoje vizije rešitve. Levica se bo po njegovi oceni nujno morala začeti intenzivno ukvarjati z vzpostavitvijo globalne regulacije kapitala in finančnega sistema. Okrepiti bo treba Evropsko unijo, ki je po Pribčevi oceni dovolj močan globalni igralec, da lahko poseže na to področje.
Brez tega bo kapital, ki so ga med krizo "reševali davkoplačevalci", po krizi odvrgel beraško berglo in znova prevzel predkrizno vlogo. Brez konkretnejše vzpostavitve svetovne politične skupnosti tudi na nacionalnih ravneh ne bo mogoče dolgoročno voditi leve politike, je dejal filozof.
Sklenil je z besedami, da imamo morda zadnjo priložnost, da kapital omejimo in uvedemo globalnejša pravila lojalne konkurence: "To je urgentna politična naloga."
O PS-ju za identitetno sodbo premalo znanega
V izjavi za medije ob robu razprave pa je podal še kratko oceno dveh parlamentarnih strank slovenske politične levice. Kot poroča STA, ima pred volitvami nastala Pozitivna Slovenija (PS), ki ji predseduje Zoran Janković, "skorajda premalo pokazati, da bi lahko dajali jasne sodbe o njeni politični identiteti". Ni bila še v vladi, daje "deklaracijo iz varne sence opozicije, ne da bi prevzemala odgovornost zanjo, zato še ni imela prave priložnosti". Povezovanje PS-ja s kapitalom pa po njegovem mnenju temelji predvsem na oceni, da je njen predsednik človek kapitala. Toda zavzemanje za trg se mu ne zdi diskriminatorna lastnost, na podlagi katere bi lahko nekoga uvrstili na levico ali desnico.

"Janković in Lukšič se dopolnjujeta"
Pribac "ne ve, ali je ravno PS stranka, ki bi na novo redefinirala slovenski politični prostor, saj da je še relativno preslabo oblikovana". Pač pa meni, da bi se lahko z zamenjavo predsednika SD-ja vzpostavila možnost političnega formiranja na levici. Janković in predsednik SD-ja Igor Lukšič se po oceni Pribca dopolnjujeta, zato bi se lahko dogovorila "za zelo dobro delitev dela ne le v opoziciji, temveč nekega dne morda v vladi". Združitve teh dveh strank v bližnji prihodnosti pa po njegovem mnenju še ne bo, še poroča STA.
Na razpravo so bile vabljene stranke slovenske politične levice, med njimi tudi PS in SD, vendar so se oglasili le predstavniki KSS-ja in TRS-a, je pojasnil predsednik KSS-ja Andrej Magajna.
"Antijanšizem ni rešitev"
Magajna izpostavlja, da se pragmatizem na levici pojavlja že od leta 1989, ko se je pragmatična struja v partiji odmaknila od modela samoupravljanja in šla v kombinacijo socialno-tržnega programa. Toda ta levica ne zna odgovoriti na izzive današnjega časa, se s Pribcem strinja Magajna, ki pa možnost nove levice zaznava v razvoju SD-ja. Država po Magajnovih besedah ne more vzdržati svetovne konkurence, levica pa "ta vprašanja zanemarja in išče ideološke konfrontacije z desnico". "Antijanšizem ni rešitev," je prepričan nekdanji poslanec SD-ja.