Premier Gabriel Attal. Foto: Reuters
Premier Gabriel Attal. Foto: Reuters

Glede na uradne izide prvega kroga volitev je skrajno desni Nacionalni zbor (RN) osvojil nekaj več kot 33 odstotkov glasov, levičarsko zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP) 28, vladajoče sredinsko zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona pa je zasedlo tretje mesto z 20,8 odstotka glasov. Sledijo Republikanci s še nekaj desnimi strankami z 10,2 odstotka.

Kot poroča BBC, ni skrajna desnica še nikoli zmagala v prvem krogu parlamentarnih volitev v Franciji, RN pa upa, da bo po drugem krogu osvojil absolutno večino.

Da bi ji to preprečili, drugi politični tabori napovedujejo taktično glasovanje, marsikje pa že umikajo svoje tretjeuvrščene kandidate.

Tako nameravajo tudi pri Macronovem zavezništvu iz taktičnih razlogov iz drugega kroga umakniti svoje kandidate, ki so v prvem krogu osvojili tretje mesto. S tem želijo dati prednost kandidatom drugih strank, ki bi lahko premagali RN.

Premier Attal je dodal, da je moralna odgovornost narediti vse, da se prepreči najslabše. "Skrajna desnica je pred pragom moči," je opozoril. "Naš cilj je jasen: preprečiti RN-ju izvolitev v drugem krogu. Niti en glas ne sme iti k Nacionalnemu zboru," je dodal.

Tudi vodja Nepokorne Francije (LFI), ene od strank v Novi ljudski fronti, Jean-Luc Mélenchon je dejal, da bodo kandidati njegovega zavezništva umaknili kandidaturo, če bodo na tretjem mestu, RN pa na prvem. "Naša navodila so preprosta, neposredna in jasna. Niti enega glasu več, niti enega sedeža več za RN," je bil neposreden Mélenchon.

Sorodna novica Zmaga skrajno desnega Nacionalnega zbora v prvem krogu volitev

A ta t. i. Republikanska fronta izgublja moč in takšne pozive upošteva vse manj volivk in volivcev.

Odločilni drugi krog

Dokončni odgovor o novi sestavi 577-članskega parlamenta bo dal drugi krog 7. julija. Vanj se v primeru, da nihče od kandidatov ne osvoji 50 odstotkov glasov, uvrstita dva najbolje uvrščena in še vsak morebitni kandidat, ki je zbral vsaj 12,5 odstotka glasov registriranih volivcev.

Kandidati, ki so se prebili v drugi krog, imajo čas do torka zvečer, da se odločijo, ali bodo v drugem krogu kandidirali, ali se bodo umaknili.

Številni politični voditelji so v nedeljo zvečer dali napotke svojim kandidatom in volivcem. Predsednik Macron je pozval k "široki podpori republikanskih in demokratičnih" kandidatov v drugem krogu, s čimer je pozval proti podpori RN-ju in LFI-ju.

Macronov nekdanji premier Edouard Philippe je medtem izrecno pozval kandidate njegove stranke, naj odstopijo od kandidature, če so tretji, in podprejo kandidate od leve sredine do desne sredine, s čimer je izključil RN in LFI.

RN sicer ima možnost doseči absolutno večino, a po poročanju BBC-ja je bolj verjetno, da v parlamentu ne bo jasne večine, pri čemer bi imel RN največje število sedežev. Za absolutno večino je potrebnih 289 sedežev v 577-članskem parlamentu, napovedi pa kažejo, da bi jih lahko RN osvojil med 260 in 310. Glede na projekcije francoske agencije Ifop pa naj bi RN osvojil med 240 in 270 sedežev.

Kot poroča Euronews, bi 289 sedežev za RN, če bi jih osvojil, pripeljalo do prve skrajno desne francoske vlade po nacistični okupaciji države v drugi svetovni vojni.

Nova ljudska fronta lahko računa na od 180 do 200 sedežev, Macronov tabor pa na od 60 do 90 poslancev.

Volilna udeležba je bila 66,7-odstotna, kar je skoraj dvajset odstotnih točk višja kot v prvem krogu volitev pred dvema letoma.

Marine Le Pen slavi. Foto: Reuters
Marine Le Pen slavi. Foto: Reuters

Protesti proti skrajni desnici

Nova ljudska fronta je v nedeljo pozvala k protestom proti skrajni desnici. Po več tisoč protestnikov se je zbralo v Parizu, Nantesu, Dijonu, Marseillu in drugje. Na pariškem trgu Place de la Republique pa so se protestnikom pridružili tudi vodilni politiki iz levih strank. V Lyonu so glede na poročanje francoskih medijev izbruhnili spopadi med protestniki in policijo.

Predsednik RN-ja Jordan Bardella je v nedeljo v prvem odzivu zagotovil, da bo postal premier, če bo njegova stranka v drugem krogu osvojila absolutno večino. "Francozi so s tem, ko so na vrh postavili kandidate RN-ja in njenih zaveznikov, v državi prebudili upanje, kakršnega še ni bilo. Pozivam jih, naj se še enkrat potrudijo," je dejal 28-letnik.

Meloni pozdravlja rezultat, Nemčija in Poljska zaskrbljeni

Vrstijo se tudi odzivi iz tujine. Italijanska premierka Giorgia Meloni je izid prvega kroga volitev v Franciji pozdravila in dejala, da demonizacija skrajne desnice v Evropi izgublja učinek.

"Nenehni poskusi demoniziranja ljudi, ki ne volijo levice, so past, v katero se ujame vse manj ljudi. To smo videli v Italiji in to vidimo vedno bolj drugod po Evropi," je dejala Meloni.

Prepričana je, da je prvi krog volitev pokazal, da so tudi v Franciji padle ovire med silami, ki predstavljajo alternativo levici. "Prvič se je zgodilo to, da je imela stranka Le Pen zaveznike že v prvem krogu, in prvič se mi zdi, da so celo Republikanci usmerjeni v to, da ne sodelujejo v t. i. ljudski fronti, ki je v preteklosti preprečila vzpon desnice," je dodala.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je medtem uspeh skrajne desnice označila za skrb vzbujajoč. "Nihče ne more biti ravnodušen, ko v naši najbližji partnerici in prijateljici v anketah daleč prednjači stranka, ki v Evropi vidi problem, ne pa rešitve," je dodala.

Tudi poljski premier Donald Tusk je po zmagi RN-ja posvaril pred nevarnim preobratom za Francijo in Evropo. Poudaril je, da bi Francija lahko kmalu postala bolnik Evrope, saj se bo "prisiljena soočiti z radikalnimi silami". Ob tem je opozoril tudi na vpliv Rusije na številne evropske skrajno desne stranke.

V Rusiji medtem zmago RN-ja vidijo kot jasen znak volje volivcev. "Vsekakor zelo pozorno spremljamo volitve. Mislim, da bomo počakali na drugi krog, čeprav nam je povsem jasno, kaj si francoski volivci želijo," je izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Državni sekretar ZDA Antony Blinken pa je izrazil prepričanje, da bodo evropske države kljub rezultatu volitev v Franciji še naprej podpirale zvezo Nato.

"Zavezništvo se premika, da bi zagotovilo pravo obrambo za zaveznice, kjer je to potrebno. To je bila jasna usmeritev v zadnjih treh letih in pol. Ne glede na trenutno politiko v Evropi se to ne bo spremenilo," je dejal.