ICJ je razpravo o Kosovu začel decembra lani. Foto: EPA
ICJ je razpravo o Kosovu začel decembra lani. Foto: EPA
Vuk Jeremić
V imenu Srbije je razglasitev odločitve ICJ-ja spremljal zunanji minister Vuk Jeremić. Foto: Reuters
Skender Hyseni
Kosovsko stran predstavlja vodja diplomacije Skender Hyseni (levo). Foto: Reuters
Kosovska Mitrovica
Etnično razdelejna Kosovska Mitrovica je prizorišče stalnih napetosti med Albanci in Srbi. Foto: EPA
ICJ sprejel odločitev o Kosovu

Sodišče v Haagu je po več kot sedmih mesecih sprejelo odločitev glede neodvisnosti Kosova, ki so jo v Prištini enostransko razglasili februarja leta 2008. Odločitev je bila sprejeta z desetimi glasovi za in štirimi glasovi proti.

Načela mednarodnega prava ne vsebujejo nobene uredbe, ki bi omejevala deklaracije o neodvisnosti, iz česar sledi, da razglasitev neodvisnosti Kosova ne krši načel mednarodnega prava, je mnenje sodišča sporočil njegov predsednik Hisaši Ovada iz Japonske.

Pred razglasitvijo mnenja je Ovada dejal, da je sodišče ugotovilo, da je pristojno podati svoje mnenje o zakonitosti razglasitve neodvisnosti Kosova, vendar pa to ne pomeni, da se bo ukvarjalo s posledicami razglasitve. "Sodišča ne vodijo politični motivi, niti ga ne zanimajo politične implikacije," je pojasnil.

Posvetovalno, a pomembno mnenje
Generalna skupščina Združenih narodov je oktobra 2008 na predlog Srbije sprejela resolucijo, v kateri je ICJ-ju naložila, da poda mnenje o zadevi. Mnenje je zgolj svetovalno in nezavezujoče, ima pa velik politični pomen. ICJ, ki je glavni pravosodni organ Združenih narodov in ureja spore med državami, je od ustanovitve leta 1946 izdal 24 mnenj.

Odločitev sodišča je presenečenje, saj so se pred dvema dnema pojavile govorice, da naj bi bila odločitev polovična in bi se glasila, da je razglasitev neodvisnosti nezakonita, a legitimna zaradi genocida nad kosovskimi Albanci v času režima Slobodana Miloševića.

Sicer nezavezujoče mnenje ICJ-ja glede Kosova bo imela vsekakor dolgoročne posledice na separatistična gibanja po vsem svetu, ki se borijo za suverenost svojih narodov. Za Beograd je to nedvomno velik udarec, medtem ko v Prištini pričakujejo, da bo odločitev sodišča vodila do novih priznanj in državo približala članstvu v Združenih narodih.

Kronologija:

28. junij 1389 - Poraz Srbov v "kosovski bitki" proti Turkom pri Gazimestanu v bližini Prištine, po katerem Srbija in današnje območje Kosova prideta pod vladavino Otomanskega cesarstva.

1918 - Po koncu 1. svetovne vojne postane Kosovo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS).

1941 - Z okupacijo Jugoslavije med 2. svetovno vojno Kosovo postane del fašistične Albanije, ki jo nadzira Italija, manjša dela pa si pripojita Nemčija in Bolgarija.

1944 - Osvoboditev Kosova in priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji v okviru republike Srbije.

1974 - Z novo jugoslovansko ustavo postane Kosovo avtonomna pokrajina v okviru Srbije.

1989 - Srbija s svojo ustavo odvzame Kosovu status avtonomne pokrajine.

1990 - Samooklicani kosovski parlament razglasi neodvisnost Kosova, ki jo prizna samo Albanija.

konec februarja-začetek marca 1998 - Srbske enote začnejo brutalno zatiranje takrat nedavno ustanovljene Kosovske osvobodilne vojske in njenih pristašev med civilisti. Ubitih je več tisoč ljudi, večinoma kosovskih Albancev.

24. 3. 1999 - Zveza Nato sproži letalske napade na ZR Jugoslavijo. S Kosova pobegne ali je pregnanih prek milijon albanskih beguncev. Po različnih ocenah je ubitih od 10.000 do 12.000 Albancev in okoli 3.000 Srbov. V strahu pred maščevanjem s Kosova pobegne okoli 200.000 Srbov.

10. 6. 1999 - Varnostni svet ZN sprejme resolucijo 1244, s katero se končajo napadi Nata, uvede civilna misija ZN-ja na Kosovu (Unmik) in mirovne sile Kfor, Srbija pa se umakne s Kosova.

21. januar 2006 - Umre borec za kosovsko neodvisnost in takratni kosovski predsednik Ibrahim Rugova. Na položaju predsednika ga nasledi Fatmir Sejdiu.

20. februar 2006 - Začnejo se pogajanja med Beogradom in Prištino o prihodnjem statusu Kosova. Kosovski Albanci zahtevajo neodvisnost, Srbi želijo ohraniti suverenost nad Kosovom. Pogajanja propadejo.

26. januar 2007 - Posebni pogajalec ZN-a za Kosovo Martti Ahtisaari predstavi predlog rešitve vprašanja statusa Kosova, in sicer "nadzorovano neodvisnost" s pomembnimi določili zaščite manjšin. Poročilo naj bi bilo podlaga za resolucijo VS ZN, a Rusija nasprotuje rešitvi. Pogajanja decembra propadejo in Kosovo začne priprave na razglasitev neodvisnosti.

17. februar 2008 - Kosovska skupščina razglasi neodvisnost Kosova.

8. oktober 2008 - Generalna skupščina Združenih narodov na zahtevo Srbije zaprosi Mednarodno državno sodišče (ICJ) za mnenje o skladnosti kosovske neodvisnosti z mednarodnim pravom.

1. december 2009 - ICJ začne javno razpravo, v kateri poleg Srbije in Kosova sodeluje še 29 držav.

ICJ sprejel odločitev o Kosovu