Švicarski državljani so na referendumu podprli predlog, da bi delničarjem dali več pristojnosti pri določanju in omejevanju nagrajevanja vodstvenih delavcev.

Prvi izidi v kantonu Ženeva, kjer so se volišča zaprla že opoldne, kažejo, da je pobudo podprlo 67,7 odstotka volivcev. V Kantonu Zürich lahko volivci glasujejo do 18.30, prve projekcije pa kažejo na skoraj 71-odstotno podporo. Tudi v dveh drugih kantonih se obeta od 67- do 70-odstotna podpora.

Kaj prinašajo spremembe?
Pobuda predvideva občutno okrepitev pravic delničarjev, s čimer bi preprečili nakazila previsokih plač in nagrad. V primeru kršitev pravil so predvidene tudi do triletne zaporne kazni in denarne kazni v vrednosti do šestih plač.

Obeta se tudi omejitev mandata članov nadzornih odborov na največ leto dni, prepovedani bodo določene nagrade in odpravnine ter izplačila bonusov za prevzeme ali ob prodaji dela podjetja. Nova zakonodaja bo sicer veljala samo za švicarska podjetja, ki kotirajo na švicarski ali tujih borzah.

Pobudo je dal - podjetnik
Pobudo za spremembe na področju plačil vodstvenim delavcem podjetij je že pred petimi leti sprožil neodvisni poslanec in podjetnik Thomas Minder. Njegova prizadevanja je sicer spodbudilo splošno zgražanje zaradi visokih izplačil bankirjem, ki so jih številni v Švici videli kot glavne krivce za svetovno finančno krizo.

A predlog je dobil dodaten veter v krila šele februarja letos, ko je bila v javnosti objavljena informacija, da bi moral prvi mož švicarskega farmacevtskega velikana Novartis Daniel Vasella prejeti 58,5 milijona evrov odpravnine. Čeprav se je Vasella denarni nagradi odpovedal, je bilo zgražanje javnosti veliko. Pobudo za referendum je podpisalo 100.000 švicarskih državljanov.

Podjetja: Škodovalo bo konkurenčnosti
Švica se bo tako znašla na seznamu držav z najostrejšo ureditvijo na tem področju na svetu, nad čimer pa niso navdušena številna podjetja, ki trdijo, da bodo pravila ovirala svetovna podjetja s sedežem v Švici, poleg tega pa škodovala tudi konkurenčnosti švicarskih podjetij.

Besedilu pobude so nasprotovale tudi švicarske oblasti, tako vlada kot parlament, ki sta ob tem izdelala t. i. protiprojekt, ki prinaša manj sprememb in "ne ogroža gospodarskega uspeha Švice". Projekt bi zadeval tudi podjetja, ki ne kotirajo na borzi, a bi dal delničarjem le večjo posvetovalno vlogo. Avtomatsko bi začel veljati, če volivci Minderjeve pobude ne bi podprli.

Večina voli po elektronski pošti
Sicer pa so volišča v različnih mestih odprli različno. Najbolj zgodaj v Zürichu, ob 6. uri, najpozneje pa v Ženevi, ob 10. uri. Večina švicarskih državljanov, ki jih v skladu z neposrednim demokratičnim sistemom večkrat na leto pozovejo na referendume, sicer vnaprej glasuje prek elektronske pošte.

V Švici je na referendumu večina volivcev podprla predlog, da bi delničarjem podjetij dali več pristojnosti pri določanju in omejevanju nagrajevanja vodstvenih delavcev. Predlog je podprlo več kot 60 odstotkov volivcev.