Novo zgodovino pa pišejo tudi zahodni mediji, ki so Al Džolanija še do nedavnega označevali za terorista – zdaj je "revolucionar" in "upornik, ki je pokoril Al Asada".

Al Džolani, danes na čelu osrednje uporniške skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS), se je rodil leta 1982 kot Ahmed Husein Al Šara v Riadu v Savdski Arabiji, kjer je njegov oče delal kot naftni inženir.

Družina se je leta 1989 vrnila v Sirijo, a je malo znanega o Al Džolanijevem življenju v Damasku pred njegovo selitvijo v Irak leta 2003, kjer se je v odgovor na ameriško invazijo Iraka pridružil tamkajšnji podružnici Al Kaide, s čimer se je tudi začela njegova džihadistična pot, ki ga je vodila tudi v Islamsko državo Iraka.

Leta 2006 so ga prijele ameriške sile in ga zadrževale pet let. In prav zato, ker se je kot član Al Kaide boril proti ameriškim vojakom v Iraku, so vsaj nekateri ameriški analitiki in politiki rahlo oprezni pred prevelikim navdušenjem pri pozdravljanju novih voditeljev Sirije.

A Al Džolani ni bil samo ena ključnih figur Al Kaide, imel je tudi tesne stike z zloglasnim Abujem Bakrom Al Bagdadijem, vodjo Al Kaidine podružnice Islamske države v Iraku, poznejše Islamske države (IS).

In prav Al Bagdadi ga je z vsemi potrebnimi finančnimi sredstvi poslal v Sirijo, da bi tam leta 2012 ustanovil Fronto Al Nusra (predhodnico HTS-ja), ki je bila nekaj časa neločljivo povezana tako z Al Kaido kot z IS-jem in bila odgovorna za številne poboje in usmrtitve, vključno z zahodnjaki.

Sorodna novica "Največje varnostno tveganje za Sirijo je spor med Kurdi in Turki"

Razkol z Al Bagdadijem

Washington Post je Fronto Al Nusra takrat opisal kot "najagresivnejšo" od vseh uporniških sil v Siriji. V nasprotju s posvetnimi in prodemokratičnimi uporniškimi skupinami sirske revolucije, kot je Svobodna sirska vojska, katerih cilj je bil strmoglaviti vladavino dinastije Al Asad, si je Fronta Al Nusra prizadevala tudi za združitev islamističnih sil v postasadski Siriji v pričakovanju nove faze državljanske vojne.

Al Nusra je svoj vpliv širila na območjih pod nadzorom opozicije, še posebej v pokrajini Idlib, Al Džolani pa je v teh začetnih letih skupine tesno sodeloval in se usklajeval z Al Bagdadijem, dokler ni ta leta 2013 nepričakovano sporočil, da njegova skupina prekinja stike z Al Kaido in se namerava razširiti v Sirijo, s čimer bi si pridružila Fronto Al Nusra v novoustanovljeni IS. A Al Džolani se z načrtom ni strinjal in je ostal zvest Al Kaidi, poroča Al Džazira.

V svojem prvem televizijskem intervjuju leta 2014 je Al Džolani za Al Džaziro povedal, da vidi prihodnost Sirije pod njegovo skupino in njeno (strogo) interpretacijo "islamskega zakona", pri čemer ne bi bilo prostora za manjšine, kot so kristjani in alaviti, ki jim pripada tudi družina Al Asad.

Pozneje se je Al Džolani sicer distanciral od Al Kaidinega projekta vzpostavitve "svetovnega kalifata" v vseh državah z muslimansko večino, in se je raje osredotočil na krepitev svoje skupine znotraj meja Sirije. Leta 2016 je preimenoval skupino v današnji HTS in prekinil vezi z Al Kaido, čeprav sta si bili skupini ideološko še vedno blizu.

Sprememba nastopa

Cilj HTS-ja je bil od samega začetka "osvoboditi Sirijo Al Asadove avtokratske vlade, izgnati iranske milice iz države in vzpostaviti državo po njihovi interpretaciji islamskega zakona", kot navaja washingtonski možganski trust Center za strateške in mednarodne študije.

Skupina je znana po svoji džihadistični ideologiji in se je večkrat sprla tudi z drugimi opozicijskimi skupinami. Med državljansko vojno v Siriji je HTS vzpostavil nadzor nad pokrajino Idlib.

Zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic, med drugim pobijanja pripadnikov drugih skupin, pa ni HTS nikoli dobil širše prepoznavnosti. Kot poroča Al Džazira, je HTS znan po vladanju s trdo roko in po navedbah aktivistov in medijskih poročil ne dopušča nasprotovanja.

Neodvisna novinarska organizacija Syria Direct poroča, da stoji HTS za izginotji aktivistov, njeni člani pa naj bi streljali v protestnike, ki skupino obtožujejo odrekanja osnovnih življenjskih potrebščin tistim skupnostim, ki ji nasprotujejo.

Al Džolani je v zadnjem času sicer spremenil svoje nastope in se predstavlja kot zmernejši voditelj. Na glavi nima več turbana, ob obisku Alepa pa je bil oblečen v navadno majico in hlače. Začel je uporabljati svoje pravo ime Ahmed Al Šara. Njegova retorika je postala bolj odprta, zagotavlja, da se zavzema za Sirijo, v kateri bodo dobrodošli vsi Sirci, od sunitov do kristjanov.

Kmalu umik HTS-ja s seznama terorističnih skupin?

ZDA, ZN, EU in Turčija HTS še vedno označujejo za teroristično organizacijo, kar je Al Džolani označil za krivično, češ da se je skupina preoblikovala. A to bi se znalo kaj kmalu spremeniti.

Britanska vlada je tako že nakazala, da bi lahko umaknila HTS s seznama prepovedanih terorističnih skupin. Minister Pat McFadden je za BBC ta teden povedal, da so razmere v Siriji "zelo fluidne", da pa bi HTS lahko "relativno hitro" umaknili s seznama terorističnih organizacij, takoj ko se razmere umirijo.

Ko so McFaddena vprašali, ali postopek preklasifikacije HTS-ja iz teroristične organizacije že poteka, pa: "Da, jasno je, da je to treba upoštevati, že dolgo so na prepovedanem seznamu. Vodja skupine se je na neki način distanciral od nekaterih zadev in besed iz preteklosti. Zdaj precej boljše govori o zaščiti manjšin, o spoštovanju človekovih pravic. Tako da bomo v prihodnjih dneh to preučili."

Ob tem je še dodal, da bo treba odločitev sprejeti takoj, ko se "položaj v Siriji malce umiri".

Podobno tudi posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Geir Pedersen, ki je v ponedeljek dejal, da bo treba "znova razmisliti" o "teroristični" oznaki novih voditeljev Sirije. "Mednarodne sile, ki si prizadevajo za mirno tranzicijo v Siriji, bodo morale razmisliti o odpravi "terorističnih" oznak za islamistično gibanje, ki je vodilo upor proti Al Asadu," je povedal za Financial Times.

Ob tem je poudaril, da je minilo devet let od resolucije, ki je HTS uvrstila na seznam terorističnih organizacij, a so od takrat po njegovih besedah od uporniških skupin dobivali dobre in pomirjujoče signale o enotnosti in vključevanju, zato je prepričan, da bo mednarodna skupnost znova preučila ta teroristični seznam.

"Upornik, ki se je postavil po robu diktatorju"

Tudi pogled na naslove svetovnih medijev po padcu Al Asada je zgovoren. Al Džolani je predstavljen kot "revolucionar" (CNN, ki je islamističnega voditelja tudi intervjuval), "pragmatik" (RFI) in kot "upornik, ki je strmoglavil Al Asada" (Financial Times), Rolling Stone pa mu je spisal portret, kot bi pisal o rockovskih zvezdnikih ("Vzpon islamskega uporniškega voditelja, ki se je postavil po robu diktatorju").

Vse to je mogoče prebrati, medtem ko je na strani veleposlaništva ZDA v Siriji še objava iz leta 2017, v kateri razpisujejo 10 milijonov dolarjev nagrade za vsakršno informacijo, ki bi privedla do prijetja "terorista" Mohameda Al Džolanija.

Britanski novinar in avtor Jonathan Cook se ob tem sprašuje: "BBC nas vsakič, ko omeni Hamas, spomni, da "britanska vlada skupino označuje za teroristično organizacijo". Tudi HTS, preobražene al kaidovske osvajalce Damaska, britanska vlada označuje za teroristično organizacijo. Zakaj torej BBC ne izpostavlja tudi tega?"

Nedoslednost Zahoda poudarja tudi neodvisna avstralska novinarka Caitlin Johnstone: "Noro, kako je prešel Zahod naravnost od 'Moramo zasesti Afganistan za dve desetletji, da bi preprečili, da ga prevzamejo talibani' do 'Super, Sirijo je prevzela Al Kaida!'"

Britanski novinar in nekdanji raziskovalec na Univerzi v Leedsu Alan MacLeod pa je na omrežju X navedel Pedersonovo izjavo v naslovu Financial Timesa in pripomnil: "Tovrstni naslovi samo poudarjajo dejstvo, da "terorist" ni nič več kot oznaka, ki jo močni odredijo nemočnim."