Komet Siding spring se je 19. oktobra znašel na oddaljenosti 140.000 kilometrov od rdečega planeta, kar je najbližje v zgodovini astronomskih opazovanj oziroma predstavlja eno tretjino razdalje med Zemljo in Luno.

Drugo mesto pri repaticah, ki so letele v bližini katerega koli planeta, zaseda Lexellov komet, ki se je leta 1770 znašel na razdalji 2,2 milijona kilometrov stran od Zemlje.
Pred kometom Siding spring ali C/2013 A1 se je jata Marsovih sond poskrila na drugo stran planeta, saj lahko tudi pol milimetra majhen delček iz prašnega repa poškoduje ali uniči stotine milijonov evrov vredno napravo. Kot sta po obletu sporočili Nasa in Esa, nobena izmed sond ni bila poškodovana.

So pa zagotovile fotomaterial, ki je zgodovinske narave. Prvič je bila namreč posneta fotografija kometa s površja nekega drugega planeta kot Zemlja. Rover Opportunity je svojo kamero usmeril v nočno nebo in uspel ujeti tudi - bledo piko, čaka pa se še na delo precej boljše opreme na roverju Curiosity.

Posnetek je daleč od spektakularnega. "Pogled skozi roverjeve kamere daje dogodku človeško perspektivo, saj so njihove kamere v grobem tako občutljive na svetlobo kot naše oči," je povedal Mark Lemmon, član Nasine ekipe za Opportunityjem.
Izkazalo se je, da je komet sam precej manjši od pričakovanj. Meritve z velike razdalje v zadnjem letu, odkar je bil komet odkrit, so kazale na velikost jedra med 800 metri in osmimi kilometri. Velikost jedra je razkril satelit Reconnaissance Orbiter: okoli 500 metrov.

Zgodovinskost dogodka se izraža še v enem vidiku. Prvič so imeli znanstveniki priložnost od blizu analizirati komet iz Oortovega oblaka, oddaljenega domovanja milijard zaledenelih vesoljskih teles. Dozdajšnje misije so se osredinile na komete iz precej bližjega Kuiperjevega pasa. Kometi so arheološki ostanki praosočnja, večinoma prav taki kot štiri milijarde let nazaj, zato so za znanstvenike še posebej privlačni.

Naslovni posnetek je nastal iz več Hubblovih fotografij, saj bi bila ena sama, kakovostna fotografija, z obema objektoma nemogoča. Mars je namreč 10.000-krat svetlejši od kometa, ta pa potrebuje daljšo izpostavljenost. Poleg tega sta se objekta gibala v različnih smereh, kar bi lahko prineslo zamegljenost.

Hubble je zato komet in Mars posnel na ločenih fotografijah, ki so jih v Nasi nato združili na način, ki - tako zagotavljajo - prepričljivo prikazuje stanje v trenutku največje bližine.

Evropska vesoljska agencija (Esa) s svojim Mars Orbiterjem in Indijska organizacija za raziskovanje vesolja (Isro) z Mangaljanom sta tudi opravili opazovanja kometa, a rezultatov (še) ni.