O vodnem ledu na polih Lune se govori že dolgo. Učene razprave o tej možnosti so sprožili pretekli lunarni orbiterji: že na prelomu tisočletja je ameriška sonda Clementine tam zaznala vodik, sestavni del vode. Za bolj odmeven prelom je leta 2009 poskrbel indijski Čandrajan 1, tudi Nasin LRO je zapihal v isti rog. Toda: vse to so bili posredni, nepopolni dokazi. Lahko bi se jih interpretiralo tudi kako drugače, denimo kot bolj odsevne, a vseeno prašnate zaplate površja.
Iz starih podatkov izvlekli potrditev
Sodeč po Nasinem sporočilu za javnost lahko danes naposled z gotovostjo rečemo: na polih Meseca je zamrznjena voda. Ameriška raziskovalna skupina se je namreč zakopala v arhivske podatke, ki jih je med letoma 2008 in 2009 zbral omenjeni Čandrajan 1, in iz njih razbrala tri značilne podpise vode, ki prisotnost z gotovostjo potrjujejo.
Raziskava je objavljena v publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).
Mesec nima zaščitne atmosfere in je posledično podvržen temperaturnim skrajnostim. Po podatkih Nase se ponoči temperature spustijo do -230 stopinj Celzija, podnevi pa presežejo 120 stopinj Celzija. V takih razmerah voda na površju ne more obstajati. Tudi zato, ker ob odsotnosti zračnega tlaka njeno vrelišče močno upade.
Toda na polih so razmere drugačne. Tam so večji kraterji, katerih deli ostajajo v večni senci. Mesec se namreč na poti okoli Sonca ne nagiba toliko kot Zemlja, kjer se Arktika in Antarktika periodično kar kopata v svetlobi. Tako so nekateri kraterji dolgoročno neosvetljeni in tamkajšnje zaplate ledu so verjetno pradavne, piše v sporočilu za javnost.
Dobri obeti za kolonizacijo
Raziskovalci sicer ne vedo, kako globoko pod površjem je ta led. Če bi bil nekaj milimetrov ali centimetrov, bi lahko bil zelo uporaben za prihodnje človeške odprave. Astronavti bi lahko iz ledu pridobivali pitno vodo. Ne le to: H₂0 se lahko nadalje razbije na vodik, kar je priročno gorivo, in za gorenje ter dihanje ključen kisik.
Sodeč po lanski raziskavi, objavljeni v Nature Geoscience, je veliko vode tudi kemično vezane v lunarne kamnine.
Namero po postavitvi lunarne naselbine že dolgo in vztrajno izražajo na Esi, v ruskem Roscosmosu pa nanjo gledajo z določeno mero naklonjenosti. Mesec na splošno prihaja v središče pozornosti vesoljskega raziskovanja, tudi zato, ker so ZDA napovedale vrnitev astronavtov nanj, pa tudi postavitev orbitalke ob Luni.
Dejavno je tudi robotsko raziskovanje. Še letos, predvidoma oktobra, bo tam pristala kitajska misija Čang'e 4, in to na še nikoli obiskani oddaljeni strani Meseca. Že januarja naj bi sledil indijski Čandrajan 2 (prestavljen z letošnjega oktobra), ki bo trodelen – orbiter bo kartiral površje in na njem iskal sledi vode ter dragocenih elementov; pristajalnik, pa še 20-kilogramski rover.
Z ledom na površju se znotraj Osončja lahko "pohvalita" še Merkur in pritlikava Cerera, številne lune Jupitra ter Saturna pa so z njim kar oklepljene.
Video: Panorame z Lune