Glavni hrvaški pogajalec z Evropsko unijo je izrazil pričakovanje, da se bo na naslednji pristopni konferenci, ki jo je Švedska, predsedujoča EU-ju, sklicala za 2. oktober, zgodil "pomemben napredek".

"Naredili bomo vse, da čim prej končamo pogajanja. V tem kontekstu je prva polovica ali sredina leta 2010 dosegljiv cilj. Štirinjast poglavij je pripravljenih za zaprtje ali odprtje 2. oktobra, tako da je 'veliki pok' mogoč," je prepričan Drobnjak. Preden je Slovenija decembra lani blokirala hrvaška pristopna pogajanja, je Hrvaška odprla 22 in zaprla sedem od skupaj 33 pogajalskih poglavij.

"Upam, da ni več ovir"
Pretekli teden sta slovenki premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor napovedala nadaljevenje pogajanj glede meje s pomočjo EU-ja in konec slovenske blokade, do katere je prišlo, ker je Ljubljana trdila, da Zagreb v predloženi dokumentaciji prejudicira mejo med državama. "Rad bi verjel, da na poti za nadaljevanje pogajanj s polno hitrostjo zdaj ni več ovir," pravi hrvaški pogajalec.

Hrvaška pristopnih pogajanj nikakor ne more končati do konca letošnjega leta, kot je sprva nameravala, a zadnji deseti meseci niso bili popolna izguba časa, pravi Drobnjak. "Nadaljevali smo delo, da bi izpolnili številne kriterije za naše članstvo, in učinkovito izrabili čas, da bi izboljšali našo pripravljenost za članstvo."

Poleti je Hrvaška napovedala prodajo močno subvencioniranih ladjedelnic, ki prinašajo izgubo, kar je bila ena ključnih zahtev za napredek na področju konkurenčnosti, enem najtežjih poglavij v pogajanjih Zagreba z Brusljem.

Članice nezadovoljne s pomanjkanjem prava
Drobnjak trdi, da bodo "zaradi njegovega obsega in fiskalne pomembnosti" spremembe sledile tudi na področju kmetijstva. "Sodstvo je pod podrobnim nadzorom članic EU-ja." Boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, izboljšanje učinkovitosti sodišč ter sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so druge ključne točke pristopnih pogajanj.

Kljub napredku v zadnjih letih nekatere članice opozarjajo, da Hrvaška še ne sodeluje dovolj s Haagom in da je njeno spoštovanje vladavine prava vse prej kot zgledno.