V Cankarjevem domu je potekala javna razprava, na kateri je evropski komisar za okolje Janez Potočnik odgovarjal na vprašanja slovenskih državljanov o prihodnosti Evropske unije. Večina zastavljenih vprašanj se je nanašala na okoljske težave.

Dan Evrope, ki ga vsako leto zaznamujemo 9. maja, je letos posvečen evropskemu letu državljanov, ki sicer poteka pod geslom "Za Evropo gre. Za vas gre." V klubu Cankarjevega doma je tako potekala javna razprava, kjer je evropski komisar za okolje Janez Potočnik poslušal mnenja državljanov o prihodnosti Evrope in odgovarjal na njihova vprašanja, ki so bila v glavnem povezana z okoljskimi temami, pa tudi s trenutno krizo, v kateri se je znašla Slovenija.

Evropski komisar Potočnik je v uvodu dejal, da imamo v Evropi resne težave, finančna kriza se poglablja v politično krizo, ljudje so na ulicah, skrajna stališča pa so vse glasnejša. Močan je tudi evroskepticizem. Zato je po njegovih besedah treba poenotiti delovanje, predvsem na gospodarskem področju. "Ne smemo pozabiti, zakaj smo skupaj," je opozoril slovenski evropski komisar in med drugim dodal, da druge možnosti, kot da se izvlečemo iz krize, nimamo.

Slovenske okoljske težave rešuje tudi EU
Glede na dejstvo, da je resor slovenskega evropskega komisarja okolje, je bila večina vprašanj namenjena prav tem temam, tako lokalnim kot tistim na ravni celotnega EU-ja.

Tako so komisarju Potočniku zastavljali vprašanja člani ekoloških gibanj, ki denimo nasprotujejo selitvi podjetja Papir servis iz Vodmata v Vevče ali pa kaliferiji v Zalogu in so nezadovoljni z odzivom lokalnih oziroma državnih oblasti.

Zanimalo jih je, kako hitro lahko EU ukrepa. Komisar Potočnik je razložil, da so v EU-ju dolžni odgovoriti na vsako pritožbo in zahtevati odgovor od držav. "Včasih traja dlje, kot bi moralo," je dejal Potočnik. Poudaril je, da bi morale biti države učinkovitejše denimo pri inšpekcijskem nadzoru.

Težava na ravni EU-ja pa je v tem, da če bi vsi naredili obvoz mimo domačih inštitucij, bi to postalo nevzdržno. Zaupanje med državljani in domačimi vladami se mora ponovno vzpostaviti, je ob tem opozoril. Kar se tiče okoljskih težav Slovenije, pa denimo na ravni EU-ja potekajo postopki glede Cinkarne Celje in Kidričevega.

Več recikliranja odpadkov
Komisar Potočnik je opozoril, da si EU prizadeva zmanjševati odlaganje odpadkov. Pet držav EU-ja denimo sploh več ne odlaga odpadkov, večina izmed njih se jih reciklira. Na jugu Evrope pa je stanje povsem drugačno.

Nova smer in velika ekonomska priložnost je po njegovih besedah zbiranje in recikliranje elektronskih odpadkov, saj ti vsebujejo številne drage kovine. Na področju odpadnih kovinah so tako evropska mesta največji rudniki in bi jih morali začeti bolj izkoriščati.

Komisar za okolje je tudi razložil, da je edina gospodarska rast, ki bo v prihodnosti obstajala, zelena rast in da EU dela na številnih predlogih, ki uvajajo tovrstne spremembe. Toda na drugi strani ambicije glede zelenega gospodarstva še vedno niso takšne, kot bi morale biti.

Zato po mnenju okoljskega komisarja rešitve niso le v učinkovitejšem izkoriščanju virov, temveč v krožni ekonomiji. "Zgledovati bi se morali po naravi, ki je največja krožna ekonomija," je poudaril Potočnik, ki meni, da če se ne bomo ravnali po njej, nam bo narava dala jasno sporočilo s slabimi posledicami.

Prihodnost mora biti nizkoogljična
Med vprašanji, povezanimi s trenutnimi slovenskimi vprašanji, se je pojavila tudi problematika Teša 6. Slovenija se je tako kot druge članice EU-ja zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije CO2, da bo 20 odstotkov energije iz obnovljivih virov ... Vendar je po Potočnikovem mnenju težava v tem, da politika večkrat deluje, kot da je to končni cilj, namesto da bi to bil šele začetek. Ob tem je prepričan, da je prihodnost Slovenije nizkoogljična in da bi morali sistematično podpirati politike, ki vodijo k nizkoogljični družbi.

Dialog s komisarjem pa se seveda ni mogel izogniti vprašanjem, povezanimi z javnofinančno in gospodarsko krizo, ki sta že nekaj časa stalnica v Sloveniji. "Čarobne paličiče ni, drugače bi jo že uporabili," je v odgovoru na vprašanje, kaj lahko EU stori, da bi pospešil gospodarsko rast v Sloveniji, odgovoril Potočnik.

Po njegovem mnenju bi morali prekiniti nekatere navade, ki so pripeljale v trenutni položaj, kot so npr. veliko zadolževanje podjetij, slabi krediti ... Nato pa je treba graditi na zdravih temeljih in vzpostaviti trdno gospodarstvo. Na koncu pa je tudi opomnil, da je Slovenija kot članica evrskega območja odgovorna celotnemu območju. Ob tem je spomnil na ostre kritike pomoči Grčiji tudi v Sloveniji, ki se je zdaj znašla v podobnem položaju.

Po Evropi letos poteka 42 dialogov z državljani
Javna razprava s komisarjem Potočnikom z naslovom "EU si ti - DIALOG 9/5/13" je del niza 42 dialogov z državljani, ki ob evropskem letu državljanov od lani jeseni pa do pomladi 2014 potekajo po vsej Evropski uniji.

Rdeča nit vseh dialogov so trije vsebinski sklopi: pravice, ki jih prinaša državljanstvo EU-ja, trenutno gospodarsko-finančno stanje v EU-ju in prihodnost Evropske unije. Večina vprašanj državljanov se precej navezuje prav na ta področja, kjer so trenutne skrbi Evropejcev največje. Seveda pa državljani v dialogu lahko postavijo katero koli vprašanje, ki se navezuje na evropsko tematiko.

Evropska komisija je poudarila, da bo vsa mnenja, izražena na Dialogih, upoštevala pri prihodnjih predlogih za krepitev temeljnih pravic evropskega državljanstva in poglobitev politične unije, v kateri se te pravice v celoti spoštujejo.