Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine že evidentirajo škodo poplave na enotah kulturne dediščine. Ob tem poudarjajo, da se škoda zaradi poplav pokaže tudi z enoletnim zamikom. Najrealnejša slika poškodb se pokaže šele po prvi zimski zmrzali.
Tri leta po tem, ko so se v Kostolcu v Srbiji arheologi razveselili ostankov antične rimske ladje, so naleteli na še eno plovilo iz rimskih časov.
Med kulturnimi ustanovami, ki so jih prizadele poplave, sta tudi škofjeloška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana in mengeški Špas teater. Bolnica Franja, ki jo je močno prizadelo neurje v sredini preteklega meseca, tokrat ni bila deležna dodatne škode.
Tri leta po eksploziji v Bejrutu, v kateri je bilo uničenih tudi več kulturnih ustanov, mesto počasi izgrajuje svojo nekdanjo podobo. Načrtovani so tudi novi muzeji, med drugim muzej umetnosti BeMA.
Spomenik žrtvam holokavsta v Berlinu je star 18 let, le nekaj let manj pa se na betonskih stebrih, iz katerih je sestavljen, pojavljajo razpoke. Ker je potreben prenove, bo nekaj časa zaprt za obiskovalce.
Zavod za varstvo kulturne dediščine na terenu že preverja, kakšno je stanje z objekti kulturne dediščine, vendar pa ugotavljanje škode še vedno ovirajo razmere.
V zadnjem letu je v cerkvi Marije Tolažnice v Piranu potekala obnova notranjosti, kjer so poleg štukaturnega stropa med drugim restavrirali bizantinsko ikono Marije z Detetom iz 13. oz. 14. stoletja. Popoldne bodo predstavili opravljena dela.
Da bi omejili poplavo obiskovalcev na atenski Akropoli, bodo od septembra število obiskovalcev omejili na 20.000 na dan. Reguliran bo tudi čas njihovega obiska.
O poplavljenih prostorih poročajo iz škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana, škoda je med drugim nastala tudi na zaščiteni dediščini središč Šoštanja, Mozirja in Celja, plaz pa je poškodoval Rudarsko hišo v Idriji.
Niz vandalskih incidentov v Italiji se nadaljuje. Potem ko so trije turisti v ločenih primerih obtoženi vandaliziranja skoraj 2000-letnega rimskega Koloseja, je skupina nemških turistov na severu države uničila dragoceni kip v fontani iz 19. stoletja.
Iz 22-karatnega zlata izdelano ter z diamanti, rubini in smaragdi okrašeno žezlo, ki je nekdaj pripadalo cesarici Carloti Belgijski, soprogi Maksimilijana I. Mehiškega, se je vrnilo na grad Miramar v Trstu, kjer si ga bo mogoče v prihodnje ogledati.
Viktor Skrabar je bil po poklicu sicer notar, a od nekdaj ga je privlačila preteklost in velik del življenja je posvetil tudi skrbi za dediščino.
Arheologi so v kornem delu gotske stolnice v britanskem mestu Exeter odkrili ostanke arhitekturnih elementov iz obdobja normanske faze stavbe. Izkopavanja so prinesla temelje prvotnega oltarja in kripte iz 12. stoletja.
Benetke čedalje bolj trpijo – turisti naj bi za seboj puščali samo odpadke, obenem so v mestu v laguni neobičajno visoke plime. Kljub pozivom, naj omejijo vpliv turistov in podnebnih sprememb, mestni svet poguma za strukturne ukrepe še ni zbral.
Na paviljon ob propadlem hotelu Bellevue v ljubljanskem Tivoliju se je podrlo drevo in ga dokončno uničilo. Na ljubljanski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine pravijo, da je lastnik zagotovil, da ga bo obnovil.
To poletje se je v Prvačini le začela dolgo pričakovana obnova hiše aleksandrink. Vrednost naložbe je 125.000 evrov, novogoriški mestni občini kot lastnici objekta pa je na javnem razpisu uspelo pridobiti 60.000 evrov.
Potapljači so na jugozahodu Baltskega morja našli ostanke 400 let stare ladje, ki bi lahko pomagala pri vpogledu v vlogo Lübecka v Hanzeatski ligi. Gre za 25 metrov dolge in šest metrov široke razbitine.
Unesco ocenjuje, da Benetkam grozi nepopravljiva škoda zaradi vrste dejavnikov, od podnebnih sprememb do množičnega turizma, zato predlaga, da se mesto uvrsti na seznam ogrožene svetovne dediščine. Pristojni odbor bo o tem odločal septembra v Riadu.
Pokrajinski muzej Celje (PMC), Muzej novejše zgodovine Celje (MnZC) in Slovenski etnografski muzej (SEM) pripravljajo začasno razstavo Alma Maksimilijana Karlin – pisateljica, ki bo na ogled v frankfurtskem Haus am Dom.
Na dnu Tirenskega morja so pred italijanskim pristaniškim mestom Civitavecchia odkrili razbitine več kot 20 metrov dolge trgovske ladje iz prvega stoletja pr. n. št., na krovu katere je bilo shranjenih več sto večinoma nedotaknjenih amfor.
Neveljaven email naslov
