Predsednik Slovenskega arheološkega društva (SAD) je za MMC o arheologiji razmišljal v teh dneh, ko v Atriju ZRC-ja SAZU-ja poteka arheološko srečanje, s katerim zaznamujejo lansko 50-letnico delovanja.

Ob tej priložnosti so podelili tudi nagrade. Za življenjsko delo jo je prejel Andrej Pleterski, za izjemni dosežek v letu 2021 pa Matija Črešnar in Marko Mele (za uspešno sodelovanje pri ambiciozno zastavljenih čezmejnih projektih).

S predstavljenimi referati osvetljujejo na dvodnevnem srečanju v Atriju ZRC-ja SAZU-ja različne teme, dogodek in jubilej pa sta priložnost za razmislek o tem, kje je arheološka znanost in kam je namenjena.

V zadnjem obdobju zaznamuje arheologijo predvsem skokovit napredek znanosti, tako na področju novih tehnologij kot naravoslovnih analiz, kar je odprlo nove perspektive raziskovanja preteklosti. "Arheologija je izjemno ambiciozna veda. Njen motiv je razumeti pretekle ljudi prek materialnih ostankov, ki so ostali za njimi. Pri tem uporablja vse dostopne tehnike in metode odkrivanja in analiziranja, od katerih so številne nastale v drugih vedah, od satelitov v vesolju do elektronskih mikroskopov, preučujemo praktično vse vrste ostankov, ki jih lahko povežemo s preteklimi ljudmi; rastline, živali, minerale, da lahko interpretiramo pretekle ljudi in njihova dela," pove Novaković.

Toda še tako napredne tehnike oz. rezultati takšnih preiskav nam ne povedo ničesar, če jih ne znamo ustrezno kontekstualizirati in interpretirati v smislu človekovega bivanja, in to ne samo fizičnega, opozarja. "Analize izotopov, s katerimi lahko ugotovimo ekološko vsebino prostora, iz katerega se je konkretni človek prehranjeval, nam sicer pomagajo odkrivati ljudi, ki so velik del življenja preživeli drugje, kot pa tam, kjer smo našli njihove ostanke. Toda kako so prišli ti ljudje v kraje, kjer smo jih odkrili, in so bili tudi tisoč kilometrov stran od krajev, kjer so se rodili in preživeli večji del dotedanjega življenja? S poroko, so bili mogoče vojni ujetniki, politični talci, prodani za sužnje, so prišli kot posamezniki ali v večjih skupinah, so kolonizirali nova ozemlja, so bili trgovci ... takih in podobnih vprašanj je veliko in prav na njih je treba odgovoriti, če hočemo dati pravi smisel omenjenim izotopskim analizam."

Zaradi napredka v naravoslovju lahko arheologija pove več o nekdanjih ljudeh, a brez pravega razumevanja družbenih in kulturnih vidikov takšne analize kaj hitro izgubijo svoj potencial, še dodaja. Danes v fokusu arheologov niso več le posamezna najdišča, predmet zanimanja stroke so postale arheološke krajine, kjer se je slovenska arheologija zelo dobro umestila na evropski zemljevid. Gre pravzaprav samo za nadgradnjo dosedanjih oblik opazovanja, pravi. Človek ne živi samo na določenih lokacijah, temveč po celotnem prostoru, in to velja tudi za arheologijo, namreč da človek ni živel samo na najdiščih, kot se konvencionalno označujejo kraji z večjo gostoto arheoloških kazalnikov. "Ker seveda ni mogoče izkopavati celotnih krajin, je arheologija razvila s pomočjo sodobnih tehnologij postopke, ki nam na druge načine omogočajo pregledovanje velikih površin, tudi regij, in tudi postopke, s katerimi lahko rekonstruiramo pretekle kulturne krajine. Pri krajinah je pomemben še en vidik, dediščinski. Ne samo arheologija, tudi številne druge vede so spoznale izjemen pomen kulturnih krajin in njihovega varovanja, o čemer najbolje priča evropska konvencija o kulturnih krajinah, ki jasno zahteva njihovo zelo premišljeno upravljanje."

Kakšno vlogo imajo v času, ko se je svet spopadel s prej nepredstavljivimi posledicami pandemije koronavirusne bolezni in podnebnimi spremembami, humanistične vede? "Današnji čas je kaotičen na več načinov. Ljudje pogosto pomislimo na kaos, ko izgubljamo nadzor nad pomembnimi situacijami ali procesi. Epidemija je zelo nazorno pokazala, kako se neki fenomen, ki je na prvi pogled medicinski, ali če hočete, fenomen, s katerim se na prvem mestu spopadajo naravoslovne vede, izjemno hitro razvije v družbenega," pravi Novaković. "Če hočemo razumeti, zakaj npr. nismo dosegli zelo velike precepljenosti, moramo razumeti številne psihološke in kulturne vidike, ki se zrcalijo v našem vedenju in odločitvah. Teh pa ni mogoče razumeti brez razumevanja zgodovine. Podobnih težav je bilo v preteklosti veliko in vsakič so se ljudje različno odzivali."

Kot spomni, delujejo humanistične vede na "dolge steze" in največkrat ne dajejo hitrih praktičnih rešitev. "Toda še tako ozko specializirane naravoslovne in tehnične vede vedno naletijo na težave, ki so predmet premišljanja humanističnih ved, če ne prej, pa pri etiki."

Arheologija se je odzvala na življenje s covidom-19 in dala svoj prispevek k oblikovanju prihodnjega življenja s tem virusom. Arheologi so preučevali epidemije v preteklosti, spoznavali nove perspektive bivanja v takšnih okoliščinah, videli, kako so se ljudje nekoč odzvali na takšne nevarnosti ter tako prispevali k premisleku o življenju s takšnim virusom v prihodnosti. "Začudili bi se, kako veliko podobnih situacij odzivanja ljudi najdemo v preteklosti, ki so zelo podobne današnjim. Če to vemo, se lažje prilagajamo. Ravno tako nam znanje o preteklosti pomaga, da se lažje prilagajamo na številne druge krizne situacije, kot so npr. migracije, ki so močno zamajale precej dogovorov in pravil v EU-ju pri prehajanju mej in priseljevanju. Arheološke raziskave so jasno pokazale, da praktično ni dela Evrope ali sveta, ki ga v zadnjih nekaj tisočletjih niso ustvarile oz. preoblikovale migracije. Če se zavedamo izjemnih dimenzij teh sprememb v preteklosti, bomo lažje mislili o njih v sedanjosti. In podobno kot z migracijami velja tudi za ekološke in še številne druge spremembe, ki nam grozijo, da bodo spremenile svet, ki smo ga navajeni."

Slovensko arheološko društvo, ki je praznovalo 50 let, je danes edina strokovna organizacija, ki povezuje arheologe in arheologinje iz vseh ustanov, vseh strokovnih usmeritev, generacij, pokrajin, arheologe iz javnih in zasebnih organizacij, delodajalce in delojemalce. V tem smislu je delokrog SAD-a še vedno precej velik, predvsem pa je edina strokovna organizacija, ki "skrbi" in promovira celotno slovensko arheologijo ter arheološko dediščino, pove Novaković. Na različnih področjih sicer obstajajo specializirane ustanove, tako javne kot zasebne, a SAD je še vedno edina organizacija, ki izrazito presega institucionalne omejitve in programe. "To je naša prednost, a hkrati tudi velika odgovornost."