Kaj je zadnja cesta v ljubezni in kaj je tam mogoče najti? In kako je zvenela slovenščina v 17. stoletju? O vsem tem v delih Inga Schulzeja, Arthurja Schnitzlerja, Alojza Rebule, Simona Gregorčiča, E. E. Cummingsa in Janeza Svetokriškega.

"Pa poskusi ti živeti s pokojnino!" se je razjezila Petjušina. "A človek živi s pokojnino, te sprašujem, ali umira s pokojnino, dragica? Kar poskusi si s pokojnino kupiti par škorenjcev!"

Nemški pisatelj Ingo Schulze je najbolj znan po svojih romanih Mobi ter Adam in Evelyn. Leta 1995 pa je izšel njegov prvenec – zbirka kratkih zgodb 33 trenutkov sreče. Knjigo smo dobili v slovenskem prevodu Mojce Kranjc leta 2019. Zgodbe v njej so postavljene v Sankt Peterburg, pisatelj pa v njih prek različnih likov opisuje čas tranzicije v Rusiji iz enega v drug družbeni sistem. Odlomek ene izmed njih v Literarnem nokturnu interpretira Maruša Majer.

"Danes so napovedali naš literarni večer," je rekel Meier, ko mu je podal časopis in pokazal na zapis. (…) Saxberger časopisa ni takoj odložil iz rok, temveč se je vedel, kot da namerava prebrati še kaj drugega. V resnici je vest naredila nanj tako velik vtis, da je moral skrivati svojo ganjenost ... ostareli pesnik Saxberger ...

Arthur Schnitzler (1862–1931) je s svojim literarnim ustvarjanjem pomembno zaznamoval obdobje dunajske moderne. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta noveli Poročnik Gustl (zaradi kritike avstrijske vojske v njej je Schnitzler izgubil oficirski čin višjega zdravnika v vojaški rezervi) in Sanjska novela, na katero je vplivalo poznanstvo s Sigmundom Freudom, v njej namreč par odkrije, da ob pomoči pogovora lahko razreši nerazumevanje spolnosti drug drugega. Stanley Kubrick je po predlogi Sanjske novele posnel film Široko zaprte oči. Schnitzler je napisal tudi številna dramska dela – med temi sta Ljubimkanje in Rajanje, s katerima je odpravljal tabuje tedanje družbe glede tega, kaj je dovoljeno uprizoriti na odru. Novela Pozna slava pa je izšla šele leta 2014 iz Schnitzlerjeve še neobjavljene zapuščine. V slovenščino je knjigo prevedla Jerneja Jezernik. V središču novele, ki jo je Schnitzler napisal pri 32 letih, je ostareli Eduard Saxberger, uradnik, ki je v mladosti izdal pesniško zbirko. To izbrskajo mladi dunajski literati in Saxbergerja začnejo častiti kot velikega umetnika. Stari gospod ravno začne uživati v pričakujoči slavi, ki jo bo morda izkusil, a navdušenje ne traja dolgo in Saxberger kmalu pristane na realnih tleh. Odlomek novele v oddaji Izbrana proza interpretira Željko Hrs.

Svet nikoli ne zadiši tako iz časopisa kakor za katedrom med šolsko nalogo.

Sorodna novica Poslovil se je pisatelj Alojz Rebula, ki ni želel biti "pevec tržaškosti"

Alojz Rebula je leta 1963 objavil knjigo Gorje zelenemu drevesu. Takrat je bil profesor klasičnih jezikov na Slovenskem liceju in je v svoje dnevnike pogosto zapisoval tudi dogodke iz šolskih učilnic in zunaj njih, na primer iz tržaške mestne knjižnice, kjer sta se dva dijaka poleti lotila orjaškega podviga. Kakšen podvig je bil to, pripoveduje v dveh dnevniških zapisih iz omenjenega dela, ki sta uvrščeni v oddajo Spomini, pisma in potopisi z naslovom: Počitniško delo.

Krasna si, bistra hči planin, / brdka v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti!

Mineva 180 let od rojstva Simona Gregorčiča, goriškega slavčka, kot so ga poimenovali po izidu prve zbirke Poezij. Mimogrede, celotna naklada 1800 izvodov je bila razprodana v pol leta. Pet njegovih najbolj znanih pesmi, med njimi tudi Soči, v Literarnem nokturnu interpretirata Željko Hrs in Branko Jordan.

… ko se te dotikam pravim (in je Pomlad in noč) "pojdiva čisto malo onkraj zadnje ceste - je nekaj kar je treba najti"

Pred 130 leti se je v Cambridgeu v ameriški državi Massachusetts rodil pesnik Edward Estlin Cummings, bolj znan kot e. e. cummings. Napisal je 15 pesniških zbirk, med njimi Tulipani in dimniki, In ter Je 5. Za njegovo poezijo so z oblikovnega vidika značilne posebnosti v tipografiji, jeziku in punktuaciji, vsebinsko pa veselo, polno zavedanje spolnosti in ljubezni. Cummings je bil tudi prozaist in slikar. Umrl je leta 1962. Nekaj njegovih pesmi v Literarnem nokturnu interpretira Blaž Valič.

"Lepu pozdravljeni, predragi farani inu častitljivi poslušalci. Jaz moram vam povejdat kdu sem. Kaj bi jaz želel storiti inu kaj za enemu nucu slovenski jezik jaz vam govorim."

Kapucinski pridigar, rojen leta 1647 v Vipavskem Križu, je bil vnet govornik in ljudje so od blizu in daleč prihajali poslušat njegove vznesene pridige v sočnem jeziku, polne slikovitih zgodbic. Pozneje jih je zbral in izdal v petih debelih knjigah z naslovom Sacrum promptuarium - Sveti priročnik, ki skupaj obsegajo skoraj 2900 strani. Le delček jih v Literarnem večeru iz leta 1977 interpretira dramski igralec Jože Zupan. Letos mineva 310 let od njegove smrti.