Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali so podatki prikaz resničnosti ali sami ustvarjajo resničnost. To je bil fokus konference (Un)real Data – Real Effects, ki je v organizaciji zavoda Aksioma potekala v Kinu Šiška.
V Bežigrajski galeriji 1 je vrata odprla slikarska razstava slovenskega literata, teoretika in slikarja Miklavža Komelja z naslovom Neskončna pesem. Komelj na njej razstavlja 64 slik iz preteklih let.
Muzej na zasedenem Zahodnem bregu se je odločil na ogled postaviti dela palestinskih umetnikov iz Gaze. Razstavo so opredelili kot umetniški protest v znak solidarnosti s palestinskim ozemljem, ki ga je vojna močno prizadela.
V Cankarjevem domu na ogled postavljajo dela Marie Lassnig, s tem pa prvo razstavo te mednarodno priznane avstrijske umetnice pri nas. S svojimi psihološko ekspresivnimi portreti se je zapisala med osrednje osebnosti evropske umetnosti 20. stoletja.
V starosti 76 let je umrl slikar in filozof Andraž Šalamun, eden od ključnih predstavnikov slovenskega slikarstva zadnjega pol stoletja. Bil je član prelomne skupine OHO, pozneje pa postal eden od velikanov abstraktne slike.
Naša življenja so vse bolj pogojena z avtomatiziranimi podatki. V Kinu Šiška bo danes potekala celodnevna konferenca, kjer bodo razmišljali, kako je dvoumno kakovost podatkov mogoče uporabiti kot orodje za ustvarjanje rezultatov v resničnem svetu.
Na Luni je te dni pristalo prvo komercialno vesoljsko plovilo v zgodovini, za kar je zaslužno ameriško podjetje Intuitive Machines. Sonda Odysseus je s sabo popeljala tudi delo ameriškega umetnika Jeffa Koonsa, a to ni prva umetnina na Lunini površini.
“Želim postavljati čustvene monumente ljudem, ki sem jih poznala, pa tudi tistim, ki jih nisem in jih nikoli ne bom,” pravi Maja Babič Košir, akademska kiparka, katere delo temelji predvsem na transformaciji.
V 81. starosti je bitko z boleznijo izgubil slikar in grafik Boris Jesih. Spada med začetnike slovenskega pop arta, pozneje pa je predrugačil slog in se usmeril predvsem v slikanje megličastih krajin.
Ta teden so v muzeju Reina Sofia v Madridu ob stoletnici njegovega rojstva odprli pregledno razstavo enega ključnih španskih umetnikov 20. stoletja Antonia Tàpiesa.
V mestu Aix-en-Provence na jugu Francije so prišli do razveseljujočega, a ne nujno tako zelo presenetljivega odkritja. V družinski hiši francoskega slikarja Paula Cezanna so pod tapetami in ometom naleteli na njegovo doslej neznano stvaritev.
Anemona, potonika, planika in nagelj: katere cvetlice se pojavljajo v slovenski umetnosti in kakšna je njihova simbolika? Knjiga, ki sta jo izdala Narodna galerija in Arboretum Volčji Potok, umetnostnozgodovinsko znanje preplete z botaničnim.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova je osveženo postavitev dobila zbirka Arteast 2000+, katere zgodovina sega v 90. leta 20. stoletja.
Po Rimu, kjer si je razstavo Vincenta van Gogha ogledalo 600.000 ljudi, in predstavitvi v Milanu bo nekaj več kot 50 del tega slavnega nizozemskega umetnika na ogled še v Trstu.
Pred "Johnom in Yoko" – pa tudi po njiju – je bila samo Yoko Ono, avantgardna umetnica. Velika retrospektivna razstava njenih del v Tate Modernu obiskovalce vabi, naj rišejo svojo senco, se rokujejo skozi platno in si slike predstavljajo v svojem umu.
Ruski konceptualni umetnik Andrej Molodkin napoveduje, da je pripravljen uničiti izvirne umetnine Picassa, Rembrandta in Warhola, skupaj vredne približno 45 milijonov dolarjev, če Julian Assange umre v zaporu. Na umetnine bi zlil "izjemno jedko" kislino.
V razstavišču artKIT, ki spada pod okrilje Kible, so pripravili razstavo, naslovljeno Narava v risbi, prepoznavnega mariborskega umetnika Stojana Graufa. Za njegovo delo je značilno vztrajanje na izpostavljanju neločljivega – umetnosti in narave.
V Cukrarni so pripravili razstavo Razširjeni vid, ki združuje stvaritve 20 umetnic in umetnikov v časovnem razponu 50 let. Četudi se njihove umetnine razlikujejo glede na izhodišče, medij in temo, je vsem skupen zasuk k človeku in njegovi senzibilnosti.
V Galerij P74 novo serijo del predstavlja Mina Fina, ki se tudi tokrat posveča značilnim prepoznavnim upodobitvam ženskega telesa, le da jih tokrat osvobaja na drugačen način – z odstiranjem njihove intime in odpiranjem sveta, iz katerega so prišle.
V Galeriji ZDSLU drevi odpirajo razstavi dveh vizualnih umetnic, Klavdije Jeršinovec in Đejmi Hadrović, ki vsaka na svoj način razmišljata o sodobnem svetu in anomalijah, ki ga krojijo.
Neveljaven email naslov
