Njegova dela, kot sta Venerino rojstvo in Pomlad, veljata za osrednji umetnini florentinske renesanse. Foto:
Njegova dela, kot sta Venerino rojstvo in Pomlad, veljata za osrednji umetnini florentinske renesanse. Foto:
Frederic Chopin
Na Poljskem še vedno poteka Chopinovo tekmovanje.
Plaža Ipanema
Morje, sonce in gneča ljudi - plaže v Riu so vedno polne. Foto: EPA
John F. Kennedy
Leta 1961 je ameriški predsednik ustanovil Mirovne sile.
Robert Kranjec
Robert Kranjec je leta 2002 prvič stal na zmagovalnem odru. Foto: EPA
Evro
1. marca leta 2006 se je v Sloveniji pričelo dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih. Foto: EPA

Bil je eden osrednjih slikarjev obdobja florentinske zgodnje renesanse, ki ga je sto let kasneje Giorgio Vasari v Boticellijevem življenjepisu opisal kot zlato dobo.

Njegova najbolj produktivna leta so bila tista v 80. letih 15. stoletja. Uveljavil se je kot eden najbolj zaželenih slikarjev, njegov sloves pa se je po odhodu v Rim, kjer je ustvarjal po naročilu samega papeža, le še povečal. V večno mesto ga je leta 1481 povabil takratni papež Sikst IV., ki si je zaželel stenske poslikave v svoji kapeli, danes poznani kot Sikstinska kapela, in papeževih prostorih.

Leta 1482 se je Botticelli vrnil v Firence, kjer je postal, kot ga je v svojih 'Življenjih' označil Vasari, goreči Savonarolov privrženec. V tistem desetletju so nastala Botticellijeva najslavnejša profana dela, kot so Pomlad, Venera in Merkur ter Rojstvo Venere, antično motiviko pa je nato pod vplivom tega vplivnega pridigarja opustil, po Savonarolovi smrti pa je slikal le še v mračnem asketskem slogu.

Umetnik je umrl leta 1510.

VEČ ZGODOVINE
Prvi program Radia Slovenija: Na današnji dan

Leta 86 pr. n. št. je rimski vojskovodja Sula po enoletnem obleganju zavzel Atene. Mesta ni porušil, dal pa je pobiti večino prebivalstva.

Leta 1562 je vojvoda Franc Guise v mestu Vassy ukazal pobiti več kot 60 hugenotov, ki so bili zbrani v cerkvi. "Krvava kopel v Vassyju" je bila uvod v verske vojne, ki so pretresale Francijo do konca stoletja.

Leta 1565 je bilo ustanovljeno mesto Rio de Janeiro.

Leta 1628 je v Angliji začel veljati davek na ladje, ki so ga morala plačati vsa angleška okrožja, in ne le tista, ki so imela pristanišča. Zakon je februarja istega leta izdal angleški kralj Charles I.

Leta 1642 je bilo ustanovljeno prvo ameriško mesto Georgeana, ameriška zvezna država Massachusetts; danes to mesto leži v Mainu in se je v stoletjih preimenovalo v York.

Leta 1692 se je v Salemu začelo sojenje čarovnicam.

Leta 1790 je v New Yorku prvič zasedalo vrhovno sodišče ZDA.

Leta 1796 se je rodil slovenski skladatelj in organist Gregor Rihar. V našo glasbo je uvedel večglasje in napisal prve maše v slovenskem jeziku. Umrl je leta 1863.

Leta 1803 je bil Ohio kot 17. zvezna država sprejet v ZDA.

Leta 1810 se je rodil veliki poljski skladatelj Fryderyk Franciszek Chopin, bolj znan kot Frideric Francois Chopin. Verjeten datum rojstva je tudi 22. februar. Njegovo delo je postavilo temelje državnim šolam glasbene umetnosti. Umrl je leta 1849.


Leta 1867
je Nebraska postala 27. ameriška zvezna država. Njeno glavno mesto je postal Lancaster, ki so ga preimenovali v Lincoln.

Leta 1872 je bil kot prvi narodni park na svetu ustanovljen Yellowstone National Park.

Leta 1873 je začelo podjetje E. Remington and Sons v Ilionu, ameriška zvezna država New York, izdelovati prve pisalne stroje.

Leta 1886 se je rodil avstrijski slikar Oskar Kokoschka. Od začetnega impresionizma se je približal ekspresionizmu. Ustvarjal je portrete, krajine, simbolistične kompozicije in ilustracije. Umrl je leta 1980.

Leta 1893 se je rodila ameriška pesnica, dramaturginja in kostumografka Mercedes de Acosta.

Leta 1896 je Henri Becquerel odkril radioaktivnost.

Leta 1904 se je rodil ameriški skladatelj zabavnih melodij, pozavnist in vodja plesnega in džezovskega orkestra Glenn Miller.

Leta 1908 je bil umorjen portugalski kralj Carlos I. Med vožnjo po lizbonskih ulicah z odprto kočijo so ga ustrelili revolucionarji.

Leta 1910 se je rodil angleški kemik in Nobelov nagrajenec Archer John Porter Martin.

Leta 1911 je umrl nizozemski kemik Jacobus Henricus van t'Hoff. Leta 1901 je prejel Nobelovo nagrado, rodil se je leta 1852.

Leta 1921 je Jaroslav Hašek predstavil svoje zgodbe o dobrem vojaku Švejku.

Leta 1926 je umrl portugalski pesnik Camilo Pessanha.

Leta 1930 je umrl nemški kemik in industrialec Friedrich Karl »Fritz« Henkel.

Leta 1936 je bil končan Hooverjev jez.

Leta 1941 je Bolgarija pristopila k trojnemu paktu.

Leta 1944 se je rodil angleški glasbenik, član skupine The Who, Roger Daltrey.

Leta 1947 je delo začel IMF - International Monetary Fund (Mednarodni denarni sklad).

Leta 1949 je Indonezija zavzela Jogjakarto, ki je bila pred tem v lasti Nizozemske.

Leta 1950 je bil Klaus Fuchs obtožen, da je vohunil za Sovjetsko zvezo in ji predajal pomembne informacije o atomski bombi.

Leta 1952 je umrl mehiški romanopisec Mariano Azuela.

Leta 1953 je Stalin utrpel hudo kap, zaradi posledic katere je umrl štiri dni kasneje.

Leta 1954 se je rodil ameriški igralec, režiser in producent Ron Howard.

Leta 1954 so Američani na atolu Bikini v Pacifiku izvedli poskus z jedrsko bombo Castle Bravo, ki je imela moč 15 megaton. Izid poskusa je bilo največje radioaktivno onesnaženje, ki so ga povzročile ZDA.

Leta 1954 so portoriški nacionalisti napadli zgradbo ameriškega Capitola, v napadu pa je bilo ranjenih pet poslancev.

Leta 1959 se je ciprski pravoslavni nadškof in politik Makarios, pred posvetitvijo Mihail Kikotis, po večletnem izgnanstvu vrnil v domovino. Leta 1968 je postal predsednik države in eden od pobudnikov gibanja neuvrščenosti.

Leta 1961 je ameriški predsednik John F. Kennedy ustanovil Mirovne sile.

Leta 1963 se je rodil nemški pevec, član dueta Modern Talking Thomas Anders.

Leta 1966 je rusko plovilo Venera 3 strmoglavilo na Venero in postalo prvo plovilo, ki je kadar koli pristalo na tujem planetu.

Leta 1969 so člana skupine The Doors Jima Morrisona med nastopom v miamijskem Dinner Key Auditoriumu aretirali zato, ker se je med koncertom preveč razgalil.

Leta 1972 se je rodil kajakaš Andraž Vehovar. Na olimpijskih igrah v Atlanti je 28. julija 1996 na reki Ocoee osvojil srebrno medaljo, kar mu je istega leta prineslo tudi naziv najboljšega športnika Slovenije.

Leta 1975 so v Avstraliji začeli oddajati televizijski program v barvah.

Leta 1994 je Anglež Linford Christie je na dvoranskem atletskem mitingu v Karlsruheju dosegel nov evropski dvoranski rekord v teku na 60 m. Razdaljo je pretekel v času 6,49 in tako za dve stotinki sekunde popravil svojo prejšnjo najboljšo znamko.

Leta 1994 je imela seattelska grunge skupina Nirvana v Münchnu zadnji nastop.

Leta 2002 so v Španiji zamenjali nacionalno denarno enoto pezeto z evrom.

Leta 2002 je na skakalni tekmi za svetovni pokal v Lahtiju Robert Kranjec prvič stal na stopničkah za zmagovalce. Osvojil je 3. mesto.

Leta 2003 je v 83. letu starosti je umrl nekdanji selektor francoske nogometne reprezentance Albert Batteux, ki je trikolore leta 1958 popeljal do polfinala svetovnega prvenstva.

Leta 2006 se je v Sloveniji pričelo dvojno označevanje cen v tolarjih in evrih, ki je trajalo do junija 2007. Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do junija 2007. Kot slovenska nacionalna valuta pa se je evro začel uporabljati 1. januarja 2007, po tem ko je Slovenija izpolnila Konvergenčne kriterije in ko je to odločitev 15. junija 2006 sprejel Evropski parlament. Uvedba je potekala po načinu t.i. "velikega poka" - dvojni obtok evrogotovine in tolarjev je trajal 14 dni.

Leta 2012 je umrl slavni italijanski pevec Lucio Dalla.