Ljubljano so 11. aprila 1941 zasedli oddelki italijanske vojske, šestnajst dni pozneje, 27. aprila, je bila ustanovljena Osvobodilna fronta in Ljubljana je postala tudi sedež vodstva OF-a in glavnega poveljstva partizanske vojske. OF je organiziral vrsto dejavnosti, ki so omogočale delovanje vojske: pirotehniko, saniteto in intendantsko službo.

Organizirano je bilo zbiranje pomoči za vojsko kot tudi za številne ilegalce in "politično sumljive" podpornike narodnoosvobodilnega gibanja, ki jim italijanske oblasti niso izdale živilskih kart.

Znamenita slovenska narodna pomoč (SNP), edinstvena organizacija socialnega varstva, ki je delovala v ilegali, je med vojno omogočila preživetje neštetim ljudem.

V letih 1942 in 1943 je v Ljubljani delovalo več kot 400 uličnih, hišnih in rajonskih odborov OF-a, pet ilegalnih tiskarn in nekaj deset ciklostilnih tehnik. Od 7. novembra 1941 do aprila 1942 je oddajal znameniti ilegalni radio "Kričač", tedaj edini odporniški radio v Evropi.

Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli in poveljnik 11. armadnega korpusa general Mario Robotti sta zato konec januarja 1942 izdala ukaz kraljevi italijanski kopenski vojski, da začne obdajati Ljubljano z žičnimi ovirami, da bi tako preprečili stik med samim mestom in primestnim okoljem.

29.663 m dolgi obroč je bil širok med 5 in 8 metri ter visok do 2 metra. V sestavi obroča je bilo 69 večjih bunkerjev, 11 izpostavljenih, 53 manjših in 73 notranjih bunkerjev, skupaj jih je bilo kar 206.

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so Ljubljano zasedli Nemci. Po ustanovitvi slovenske domobranske legije oz. slovenskega domobranstva so slovenski domobranci prevzeli garnizion obrambega pasu.

8. maja 1945 se je ob 23.00 začel umik nemških oboroženih sil in slovenskega domobranstva iz Ljubljane, ki so jo zapustili brez boja.

Ob 5. uri zjutraj 9. maja sta sirena na glavnem kolodvoru in velika zastava na Gradu mestu oznanili, da je konec štiriletne okupacije. Ob pol sedmih se je prvič oglasila znamenita kukavica radijske postaje - radia Svobodna Ljubljana.

Ob tri četrt na devet so se slavnostnemu razpoloženju pridružili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva. Ljubljanska brigada je na magistratu izobesila slovensko zastavo in s tem simbolično oznanila osvoboditev mesta.

Leta 1415 je Sigismund Luksemburški grofom Celjskim podelil pravico do krvnega sodstva.

Leta 1539 se je rodil španski letopisec Garcilaso de la Vega, bolj znan kot El Inca.

Leta 1823 se je rodil eden najpomembnejših ruskih dramatikov Aleksander Nikolajevič Ostrovski. Znani sta njegovi drami Nevihta in Gozd, med komedijami pa Še tak lisjak se nazadnje ujame. Do Čehova je veljal za vodilno osebnost ruskega odra. Umrl je leta 1886.

Leta 1868 so na Japonskem ukinili šogunat.

Leta 1899 je Španija Združenim državam Amerike odstopila Portoriko.

Leta 1912 je umrl pomemben slovenski mislec in pisatelj Janez Mencinger. Proslavil se je z utopičnim romanom Abadon in avtobiografskim delom Moja hoja na Triglav.

Leta 1912 je umrl slovenski pisatelj, pedagog in urednik Jakob Sket. Osrednje Sketovo leposlovno delo je povest iz turških časov, Miklova Zala.

Leta 1913 se je rodil ameriški modni oblikovalec Oleg Cassini, ki je bil najbolj znan po tem, da je oblačil nekdanjo prvo damo ZDA Jacqueline Kennedy.

Leta 1920 je bil v Ljubljani prvi kongres Delavske socialistične stranke za Slovenijo. Sprejeli so sklep o združitvi s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) in tako je bila ustanovljena Komunistična partija Slovenije.

Leta 1938 je v Parizu umrl največji ruski in svetovni basovski baritonist Fjodor Ivanovič Šaljapin.

Leta 1950 se je rodil ameriški pevec in igralec David Cassidy.

Leta 1950 je umrl slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist France Kidrič, oče revolucionarja Borisa Kidriča.

Leta 1953 je v starosti 41 let umrl slovenski revolucionar, politik in gospodarstvenik Boris Kidrič.

Leta 1956 se je rodil kubansko-ameriški igralec Andy Garcia.

Leta 1960 se je rodil Marko Elsner, eden redkih slovenskih nogometašev, ki mu je uspel preboj v jugoslovansko reprezentanco. Elsner se je v tujini uveljavil pri francoski Nici. Odlični obrambni igralec je zbral tudi dva nastopa za slovensko izbrano vrsto.

Leta 1961 se v Jeruzalemu prične sojenje Adolfu Eichmannu.

Leta 1970 se je rodil hokejist Tomaž Vnuk, ki velja za enega najboljših slovenskih hokejistov obdobja po osamosvojitvi Slovenije. Večino kariere je z nekaj presledki igral za Olimpijo, s katero je osvojil sedem naslovov slovenskega državnega prvaka. S Feldkirchom je osvojil po en naslov avstrijskega prvaka in evropske lige. V začetku kariere je eno sezono igral tudi v severnoameriški ligi WHL za klub Medicine Hat Tigers. Za slovensko reprezentanco je nastopil na devetih Svetovnih prvenstvih v hokeju na ledu, skupno pa je nastopil na 150-ih reprezentančnih tekmah, na katerih je dosegel 88 golov in 83 podaj.

Leta 1970 je Nasa izstrelila Apollo 13.

Leta 1971 se je rodila ameriška igralka Shannen Doherty.

Leta 1975 je v Parizu umrla znana pevka in plesalka Josephine Baker.

Leta 1979 so v Ugandi odstavili diktatorja Idija Amina Dado.

Leta 1985 je umrl albanski državnik Enver Hoxha.

Leta 1992 je umrl slovenski kritik, prevajalec, esejist in politik ter eden od ustanoviteljev OF Josip Vidmar.

Leta 2003 je Miami upokojil številko 23, ki jo je nosil Michael Jordan in postal prvi klub v Ligi NBA, ki je upokojil majico igralca, čeprav ta nikdar ni bil član kluba. Jordan je bil član Chicaga, ki se 11. aprila ne spominja z veseljem. Na ta dan leta 1999 je prav proti Miamiju dosegel vsega 49 točk, kar je bil neslavni rekord.

Leta 2006 je po hudi bolezni umrla Majda Sepe, ena največjih dam zlatega obdobja slovenske popevke. Skupaj z možem Mojmirjem pomagala postavljati temelje slovenske zabavne glasbe v obdobju po drugi svetovni vojni. Največje uspešnice Majde Sepe, ki jih utegnemo še danes slišati na valovih slovenskih radijskih postaj, so Človek, ki ga ni, Med iskrenimi ljudmi, Uspavanka za mrtve vagabunde, Pismo za Mary Brown, Ribič me je ujel in Šuštarski most ...

Leta 2007 je umrl Kurt Vonnegut, ameriški pisatelj. Rodil se je leta 1922.

Leta 2014 so na dunajskem pokopališču slavnostno postavili spominsko znamenje pionirju vesoljske tehnike Hermanu Potočniku Noordungu. Plošča z nemško-slovenskim napisom "Pionir vesoljske tehnike" je prvi dvojezični nagrobnik, posvečen kateremu od pomembnih Slovencev, pokopanih na Dunaju.