Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Hrana, ki jo bomo imeli na krožnikih jutri, bo v veliki meri odvisna od odločitev, ki jih kot družba sprejemamo danes.
Večje zanimanje za projekt Hiše za mlade družine v primerjavi z mesti kažejo na podeželju.
EU si je zastavila izjemno ambiciozen cilj: do leta 2050 postati prva ogljično nevtralna celina na svetu. Še prej pa želi, do leta 2030, zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55% v primerjavi z izhodiščnim letom 1990. Ji bo uspelo?
Euranet Special Green Deal tokrat o vlogi mladih kmetov v evropski družbi prihodnosti! Kako vidijo svoje mesto v evropski družbi, kakšna je povezava med lokalnim in ekološkim kmetovanjem ter kako bi naj izgledalo evropsko kmetijstvo prihodnosti.
To, da je generacija Z odrasla z družabnimi mediji ni skrivnost. Ta omrežja pa digitalnim domorodcem ne predstavljajo le možnosti za klepet, mladi jih spretno obračajo sebi v prid tudi na področju kulture in umetnosti.
Dejstvo je, da je v zadnjih desetletjih EU doživela razcvet vsega, kar je povezano s higieno: vsak dan se tuširamo, hrano čistimo z veliko pitne vode, vse površine obrišemo z veliko čistilnimi sredstvi in vso hrano zapakiramo. Je čisto lahko zeleno?
'Učenje na daljavo' je tema 8. epizode Euranet Plus Gen Z podcasta
Podpredsednica Vestagerjeva, ki je tudi komisarka za konkurenčnost, si prizadeva Evropo narediti „pripravljeno na digitalno dobo“.
Tokrat v prispevku Euranet Special govorimo o potrošniških navadah Generacije Z. Preteklo leto je bila v Sloveniji izdana raziskava Mladina 2020, s pomočjo katere so sodelujoči raziskovalci dobili natančen vpogled v dolgoročne trende zadnjih let.
Ena najresnejših groženj današnjega časa so po mnenju znanstvenikov, klimatologov in širše javnosti, izpusti toplogrednih plinov. Zakaj nekateri ljudje ne verjamejo, da se podnebne spremembe dogajajo?
9. maja se je v Strasbourgu zaključila enoletna konferenca o prihodnosti Evrope. Kot prvi tovrsten dogodek je ljudem iz vse Evrope omogočala, da delijo svoje zamisli in sodelujejo pri oblikovanju naše skupne prihodnosti.
Kaj vse ljudje počnemo in kaj bi naj počeli, da bi zmanjšali svoj ogljični odtis? Tokrat se v Euranet Special sprašujemo, kako izboljšali svoj ogljični odtis in energetsko odvisnost ter kako se boriti proti podnebnim spremembam v našem vsakdanu.
V luči vojne v Ukrajini in prihoda mladih migrantov in beguncev v našo državo se mladi vključujejo v številne aktivnosti nudenja prostovoljne pomoči.
Podnebne spremembe so pomemben pojav, ki zahteva drzne odločitve in dejanja. Od ljudi zahtevajo, da spremenijo včasih globoko zakoreninjene navade, poleg tega pa povzročajo dodatne stroške in jih je zato pogosto težko vključiti v volilni program.
Ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa in ustavitvi gospodarstva, so številni prekarni delavci in delavke, med njimi je največ mladih, ostali brez dela.
Zlasti mladi podpirajo okoljsko bolj sprejemljive poslovne modele.
Pandemija COVID-a 19 je le odkrila, kar v Zahodni družbi tli že dolgo – kakšno je duševno zdravje mladih prebivalcev v Evropski uniji. Več na to temo v tokratnem prispevku Euranet Special.
V digitalnem svetu je, podobno kot v okolju, ogromno smeti. Nepotrebna e-pošta, datoteke, aplikacije, dvojniki fotografij in videoposnetkov so digitalni odpadki. Vse skupaj pa je še poslabšala pandemija Covida-19.
Mladi v prihodnost zrejo z veliko skrbjo in odgovornostjo, k čemur pozivajo tudi odločevalce, ki po njihovem mnenju k tej problematiki pristopajo premalo resno.
Pripadniki generacije Z so znani tudi kot digitalni domorodci oz. mobilna generacija, kar je povsem smiselno, saj so pravzaprav odrasli z mobilnimi telefoni in tabličnimi računalniki, pred ekrani v povprečju preživijo šest ur in pol na dan.
Neveljaven email naslov
