Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte za drevored je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji danpred 200 leti.. Zasaditev je finančno podprl premožni gostilničar Andrej Malič, ki je imel hotel in gostilno tam, kjer stoji zdaj prva slovenska veleblagovnica Na-ma.
Ob sprehajališču so od Maličevega hotela do Tivolskega gradu posadili 240 akacij in štiri jagnedi, takrat zelo moderna drevesa. Zasnova drevoreda je bila estetsko in likovno premišljena, saj so jagnedi razporedili na rondoje in tako optično poudarili njihovo dominacijo nad nižjimi akacijami. Tej priljubljeni promenadi pa je današnjo podobo zasnoval arhitekt Jože Plečnik: leta 1931 je sprehajališče od Narodne galerije do Tivolskega gradu razširil na 25 metrov, po sredini postavil betonske svetilke, ob straneh pa značilne klopi.
—–
Bioolog FRAN JESENKO se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Škofji Loki. Študiral je na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral iz filozofije. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin.
Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operartivno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Fran Jesenko si je prizadeval tudi za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte za drevored je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji danpred 200 leti.. Zasaditev je finančno podprl premožni gostilničar Andrej Malič, ki je imel hotel in gostilno tam, kjer stoji zdaj prva slovenska veleblagovnica Na-ma.
Ob sprehajališču so od Maličevega hotela do Tivolskega gradu posadili 240 akacij in štiri jagnedi, takrat zelo moderna drevesa. Zasnova drevoreda je bila estetsko in likovno premišljena, saj so jagnedi razporedili na rondoje in tako optično poudarili njihovo dominacijo nad nižjimi akacijami. Tej priljubljeni promenadi pa je današnjo podobo zasnoval arhitekt Jože Plečnik: leta 1931 je sprehajališče od Narodne galerije do Tivolskega gradu razširil na 25 metrov, po sredini postavil betonske svetilke, ob straneh pa značilne klopi.
—–
Bioolog FRAN JESENKO se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Škofji Loki. Študiral je na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral iz filozofije. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin.
Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operartivno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Fran Jesenko si je prizadeval tudi za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo.
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov