Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Literarni zgodovinar FRANCE KIDRIČ je leta 1906 na Dunaju doktoriral iz slavistike in nato delal v tamkajšnji Dvorni knjižnici. Leta 1919 je doktoriral z delom o Trubarjevi Cerkveni ordnungi in naslednje leto postal profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval je starejšo književnost in primerjalno literarno zgodovino. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti ter bil interniran v Dachauu, po njej pa je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter pozneje prvi upravnik Inštituta za literaturo pri tej akademiji.
ŽRaziskoval je starejšo slovensko literarno zgodovino ter med drugim načrtno preučil znano in novo gradivo ter utrdil bibliografsko in kronološko ogrodje za dobo reformacije in protireformacije. V svojem glavnem delu “Zgodovini slovenskega slovstva” je obravnaval obdobje od začetkov do leta 1819, podrobneje zlasti tako imenovano prerodno dobo. France Kidrič sodi med utemeljitelje znanstvene literarne zgodovine pri nas. Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini.
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novo ustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Gledališki igralec JANEZ ALBREHT je bil od leta 1945 večino svoje umetniške poti član Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Od mladostnih vlog se je polagoma razvijal v karakternega igralca vodilnih likov iz repertoarja slovenske in svetovne dramske literature. Oblikoval jih je s tenkočutnim psihološkim niansiranjem in blagoglasno jezikovno kulturo. Igral je tudi v sedemnajstih filmih ter v številnih televizijskih in radijskih igrah.
Gledališki igralec Janez Albreht je za svoje delo prejel vrsto festivalskih nagrad, leta 1981 nagrado Prešernovega sklada za vloge, odigrane v ljubljanski Drami, ter leta 2001 častni znak svobode Republike Slovenije za zaslužno in ustvarjalno delo na področju gledališke umetnosti. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Literarni zgodovinar FRANCE KIDRIČ je leta 1906 na Dunaju doktoriral iz slavistike in nato delal v tamkajšnji Dvorni knjižnici. Leta 1919 je doktoriral z delom o Trubarjevi Cerkveni ordnungi in naslednje leto postal profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval je starejšo književnost in primerjalno literarno zgodovino. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti ter bil interniran v Dachauu, po njej pa je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter pozneje prvi upravnik Inštituta za literaturo pri tej akademiji.
ŽRaziskoval je starejšo slovensko literarno zgodovino ter med drugim načrtno preučil znano in novo gradivo ter utrdil bibliografsko in kronološko ogrodje za dobo reformacije in protireformacije. V svojem glavnem delu “Zgodovini slovenskega slovstva” je obravnaval obdobje od začetkov do leta 1819, podrobneje zlasti tako imenovano prerodno dobo. France Kidrič sodi med utemeljitelje znanstvene literarne zgodovine pri nas. Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini.
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novo ustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
Gledališki igralec JANEZ ALBREHT je bil od leta 1945 večino svoje umetniške poti član Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Od mladostnih vlog se je polagoma razvijal v karakternega igralca vodilnih likov iz repertoarja slovenske in svetovne dramske literature. Oblikoval jih je s tenkočutnim psihološkim niansiranjem in blagoglasno jezikovno kulturo. Igral je tudi v sedemnajstih filmih ter v številnih televizijskih in radijskih igrah.
Gledališki igralec Janez Albreht je za svoje delo prejel vrsto festivalskih nagrad, leta 1981 nagrado Prešernovega sklada za vloge, odigrane v ljubljanski Drami, ter leta 2001 častni znak svobode Republike Slovenije za zaslužno in ustvarjalno delo na področju gledališke umetnosti. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov